'Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali'

Potem ko je Banka Slovenije poslala Probanko in Factor banko v nadzorovano likvidacijo, se je državni zbor na zahtevo poslancev SDS seznanil s položajem v slovenskem bančnem sistemu.

Medtem ko je država Banki Slovenije za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v SDS ocenjujejo, da porabljeni davkoplačevalski denar ne bo oživil bančnega sistema ali ga naredil delujočega. "Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo," je zahteval Marko Pogačnik.

Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki so ga nedavno razrešili z mesta neizvršnega direktorja slabe banke, je dejal, da bi bil stečaj obeh bank boljša rešitev. Nadzorovana likvidacija pomeni, da bosta obe banki postopoma izstopali s trga na podlagi posebnega programa. S trga izstopata zaradi nelikvidnosti, saj nista imeli in nimata dovolj denarja, da bi poplačali svoje obveznosti, je pojasnil Šircelj in dodal: "Nič takega, dve banki sta šli k vragu in imata pravico, da gresta k vragu. Vprašanje je le, kdo bo plačal te pogrebne stroške."

Znano je, da so se v teh bankah financirale tudi določene privatizacije podjetij in je šlo za klientelistične povezave, je dejal in opozoril, da denar davkoplačevalcev ni namenjen reševanju bančnega banditizma.

V SDS zahtevajo poročilo z razlogi za likvidacijo Probanke in Factor banke, poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evrov ter izplačil nad tem zneskom, sprejetje zakonodaje, s katero se bodo zamrznile vse vloge lastnikov, članov uprav, nadzornikov in z njimi povezanih oseb, ter dokumentacijo v zvezi z nadzorom.

Ob tem je Šircelj vnaprej zavrnil pojasnila, da teh podatkov ni mogoče posredovati zaradi bančne tajnosti. Pri postopkih stečaja in likvidacije ni več bančne tajnosti, je dejal. Če bodo državljani s svojim davki in prispevki reševali tudi zasebne banke, potem bodo zahtevali tudi odgovornost nadzornikov, uprav, lastnikov, je naštel Šircelj.

Odločili so se za manjše zlo

Finančni minister Uroš Čufer je razložil, da so se za likvidacijo odločili po tehtnem premisleku, saj so ocenili, da je to "manjše zlo" za državljane. "Stroški v obeh primerih so podobni," je dejal in pojasnil, da bi stečaj v praksi še zaostril kreditni krč, ki je že zdaj zelo pereč problem. Razložil pa je še, da ne gre za slovenski unikum, saj so se za postopek nadzorovane likvidacije zasebnih bank odločili tudi marsikje v državah EU.

Jazbec meni, da bi stečaj preveč obremenil preostale banke

Na vprašanje, zakaj likvidacija in ne stečaj, je odgovoril tudi guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec. "Prišlo bi do prevelike obremenitve v preostanku bančnega sektorja, ki ni v najboljšem stanju," je povedal in pojasnil, da bi morali v primeru do konca postopka stečaja zamrzniti vse vloge nad 100.000 evrov, med katerimi pa so tudi vloge države in občin, predvsem primorskih in štajerskih.

V obeh bankah je za 631 milijonov evrov depozitov, od tega je zajamčenih vlog pod 100.000 evrov za 400 milijonov evrov, denar za njihovo izplačilo pa bi morale prispevati druge banke v Sloveniji. "Banke tega denarja nimajo, zato bi ga v vsakem primeru morala zagotoviti država," je dejal Jazbec.

Ukrepanje Banke Slovenije je bilo tako usmerjeno predvsem v zagotavljanje varnosti varčevalcev v obeh bankah. Probanka in Factor banka imata skupaj 35.000 varčevalcev, katerih vloge v povprečju znašajo 11.000 evrov.

Glede razkritja podatkov je dejal, da nekaterih podatkov pač ne morejo posredovati, ker tako nalaga zakonodaja. Spomnil pa je, da je spreminjanje zakonov v rokah poslancev.

Opozicija vztraja pri objavi imen, koalicija ravnanje vlade in Banke Slovenije ocenjuje kot odgovorno

Če bi dopustili stečaj Probanke in Factor banke, bi to pomembno povečalo nezaupanje v slovenske banke in s tem povzročilo nenadzorovan odliv depozitov v tujino, se je z guvernerjem strinjal Jerko Čehovin (PS). Ob tem se je zahvalil vladi in Banki Slovenije, da sta "v teh težkih, občutljivih in negotovih časih zmogli dovolj poguma in strokovnega znanja in sprejeli najboljšo možno rešitev v danih razmerah".

Matevž Frangež (SD) je vlado in centralno banko pohvalil, da sta s pravočasno profesionalno in z za slovenske razmere zelo neobičajno diskretno akcijo preprečili razrast panike v slovenskem bančnem sistemu. Za davkoplačevalce bi bil stečaj obeh bank najdražja rešitev, ne le zaradi izgube depozitov države in državnih podjetij v teh bankah, pač pa tudi zaradi učinka prelitja problema iz teh bank v celoten slovenski bančni sistem in gospodarstvo, je dejal.

Prav tako je način reševanja obeh bank podprla Marija Plevčak (DeSUS). Nadzorovana likvidacijo pomeni najcenejšo možno rešitev za davkoplačevalce, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima v teh bankah depozite veliko slovenskih podjetij, je dejala. Osnovni namen t. i. celotne reševalne akcije pa je vsekakor varovanje stabilnega bančnega sistema v celoti. Ob tem je poudarila, da so lastniki in akterji zasebnih bank povsem odgovorni za poslovanje oz. povzročeno izgubo.

Bojan Starman (DL) pa je podvomil o ukrepanju Banke Slovenije. "Tudi zadnji ukrepi me navajajo k temu, da dejansko ne vemo točno, kaj bi želeli narediti, kaj bomo naredili in koliko nas bo stalo," je dejal. Kot je dodal, se s tem dela paniko med državljani, ki jih je strah, ali bodo še imeli za kruh ali ne oz. ali bomo vse zmetali v bančni sistem brez dna. 

V SLS menijo, da je treba imena razkriti. Kot je dejal Franc Bogovič, gre za neke kvazi slovenske elite, ki so se vozile z raznimi jahtami in razpolagale z razkošjem, ki ga ne moreš zaslužiti v nekem normalnem času. V resnici pa so živeli na račun, ki bo zdaj izstavljen davkoplačevalcem, je bil kritičen.

Prav tako v NSi po besedah Ljudmile Novak ne privolijo v to, da se breme slabega vodenja in odločitev o bančnem sistemu preloži v breme davkoplačevalcev. Za svoje odločitve morajo odgovarjati tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja, torej člani uprav in nadzornih svetov bank, je poudarila. Posebej veliko odgovornost nosijo najvišji funkcionarji v državi, med njimi guverner in člani sveta Banke Slovenije, tudi bivši, je dejala.

DZ je na koncu sprejel sklep, da se je seznanil s pojasnili o izvedenih ukrepih v obeh bankah, vladi in Banki Slovenije pa priporočil, naj mu čez tri mesece poročata o nadaljnjih ukrepih.