Obeta se nam davek na sladkor v sokovih

V želji, da bi se v proračun nateklo čim več denarja, se je vlada odločila uvesti trošarine na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah. Ukrep, ki ga zagovorniki povezujejo tudi s skrbjo za javno zdravje, a je v tem primeru očitno bolj povezan s skrbjo za javne finance, je napovedal finančni minister Dušan Mramor. V proračun naj bi se na ta račun nateklo dodatnih osem milijonov evrov, v kar pa v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dvomijo, saj se je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, v zadnjem letu prodaja brezalkoholnih pijač zmanjšala za 11 odstotkov.  Zmanjšala se je tudi poraba, za kar četrtino v zadnjih petih letih – na 83,3 litra na prebivalca v letu 2013. Padec je mogoče zaznati tudi v drugih kategorijah pijač, kot so sirupi in skupina sokov ter nektarjev.

V zbornici v ukrepu vidijo grožnjo gospodarstvu

V zbornici trdijo, da ta ukrep pomeni dodatno obremenitev gospodarstva, ter opozarjajo na njegov posredni učinek. Bojijo se, da bo prišlo do ukinjanja proizvodnih linij, zmanjšanja konkurenčnosti, zmanjšanja investicijskega potenciala, znižanja plač ter posledično tudi odpuščanj zaposlenih. Ni namreč mogoče pričakovati, da bi se višje cene v celoti prenesle na potrošnika.

Skeptična tudi stroka

Glede na to, da je sladkor vse večji ubijalec, bi s takim ukrepom lahko ubili dve muhi na mah, a stroka je do predloga, kot ga je vlada oblikovala zdaj, skeptična. Zakaj, je v oddaji SVET pojasnil eden največjih poznavalcev področja, Marjan Simčič z Biotehniške fakultete.

"Ko smo se že pred leti pogovarjal o uvedbi tega davka, smo se ljudje, ki se ukvarjamo strokovno s tem problemom, zedinili, da je smiselno tak davek uvesti, če potem vsaj del sredstev, ki jih zberemo, porabimo za promocijo bolj zdravega načina življenja," je povedal. To pa se ne bo zgodilo. Denar bo namreč šel v državni proračun.  

Prekomerno uživanje sladkanih pijač je sicer v Sloveniji velik problem, naši najstniki so v tem celo v evropskem in svetovnem vrhu. S pijačo zaužiti sladkor je težko nadzirati, zaužijemo ga v velikih količinah, ponavadi pa se tega niti ne zavedamo, pravi Simčič.