FOTO in VIDEO: Šola poplavljena, pouk odpade

Tokratna vodna ujma je močno prizadela Posočje in Gorenjsko. Po podatkih Agencije RS za okolje je Soča v Solkanu ob enih dosegla pretok kar 2400 m3/s.

Poglejte si video podivjane Soče, ki ga je posnel Aljaž Božič:

Bregovi tudi niso zadržali Idrijce, Save Bohinjke in Save Dolinke. Ljubljanica, Gradaščica in Kamniška Bistrica so poplavile predvsem na območju vsakoletnih poplav.

Na Gorenjskem reke spet naraščajo

Potem ko je pozno popoldne na Gorenjskem znova začelo močneje deževati, je Sava na zgornjem Gorenjskem in na območju Kranja znova začela naraščati in poplavljati. Zaprtih je več cest, gasilci pa s protipoplavnimi vrečami rešujejo tudi več hiš.

Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet, so ob starem železniškem mostu v Struževem postavili bariere z vrečami peska in ščitijo šest ali sedem hiš. Vodo so črpali iz Iskraemeca in objektov na Savski loki, pa tudi v Velesovem v občini Cerklje in v Preddvoru.
.
Reke so zvečer znova naraščale tudi na območju Bohinja. Most v Podnartu je tako ostal zaprt, kritičen je bil tudi most v Kranju, pod katerim teče kanalizacija. Zalitih in zaprtih je več cest.

Pozno popoldne je na višje ležečih območjih začelo snežiti, zato sta cesti za Korensko sedlo in za Vršič prevozni le za osebna vozila z zimsko opremo.

Vremenske nevšečnosti so gasilcem naložile veliko dela. Tako so preusmerjali vodo tudi na območju občine Jezersko. Posredovali pa so tudi v občinah Preddvor, Šenčur in Cerklje na Gorenjskem ter na območju Poljanske in Selške doline, kjer je težave povzročala Sora. V Žireh in v Poljanah je bregove prestopila Poljanska Sora. V Železnikih se je sprožilo več plazov, zemeljski plaz pa ogroža tudi šolo in vrtec na Sovodnju.

Gasilci so številnim prebivalcem Gorenjske pomagali s prečrpavanjem vode iz kleti in bivalnih prostorov ter s protipoplavnimi vrečami za zaščito domov. Posredovali so tudi v Lipu Bled, kjer je voda vdrla v stavbo in onemogočila proizvodnjo, in v zdravstvenem domu na Jesenicah, kjer je voda zalila klet in poplavila prostor za fizioterapijo.

V večjem delu gorenjskih občin je zaradi obilnih padavin, zaradi katerih je prišlo do onesnaženja in motnosti vodi, še vedno razglašeno obvezno prekuhavanje vode. Vsi odjemalci na Gorenjskem pa imajo električno energijo.

Ocen škode še ni, je pa marsikoga uničujoča moč narave presenetila. Prebivalci doline Kokre pravijo, da česa takega niso videli že desetletja, reka je enostavno ponorela in uničevala vse pred seboj.

V poplavljeni šoli ne bo pouka

Kot so sporočili iz štaba Civilne zaščite za severno Primorsko, so imeli največ dela v Posočju, kjer je voda poplavila ogromno cest.

Narasle vode so že zgodaj zjutraj pretrgale glavno vez med Posočjem, a čeprav je bila cesta med Kobaridom in Bovcem zaprta za ves promet, so pristojni vseeno priskočili na pomoč tistim, ki so jih najbolj potrebovali.

"So prišli s čolnom po naju, tako da bi se rada zahvalila gasilcem za hitro reakcijo, tako da smo lahko prišli na dializo," je za 24UR povedala pacientka kobariškega dializnega centra.

Bovški in kobariški gasilci so poleg življenjsko nujnih prevozov pomagali še predvsem pri črpanju vode iz zalitih hiš in kleti.

"Kljub napovedi nismo pričakovali takšnega preliva preko Soče in pa v samem Kobaridu. Intervencije se od pol šeste ure zjutraj naprej neprestano vrstijo. Pa naj gre za črpanja, zalaganja vreč ali zaprtje objektov," je povedal Marjan Stres iz PGD Kobarid.

Skupaj je posredovalo 230 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Med drugim so vodo črpali tudi iz osnovne šole v Desklah, ki pa bo v torek vseeno ostala zaprta.

V Prelesju pri Plavah so morali gasilci iz vode izvleči osebno vozilo, ki je zjutraj obtičalo na lokalni cesti, nato pa ga je hitro naraščajoča Soča odnesla. Voznik ni bil ogrožen. Eno vozilo pa je obtičalo v vodi na cesti med Mostom na Soči in Tolminom.

Kakšna je škoda, prizadeti prebivalci še ne vedo, ocenjujejo pa, da bo najbrž presegla tisto iz leta 2009. Se pa sprašujejo, zakaj jih je tudi tokrat zadelo tako močno: "Sedaj v drugo je toliko vode, drugače prej je ni bilo nikoli. Ne vem, to je vse odvisno od strug, ker niso urejene."

Potem ko je povzročil razdejanje v zgornjem Posočju, je poplavni val dosegel kraje ob toku navzdol. Najhuje je v Kanalu ob Soči, kjer je reka močno narasla, a so se prebivalci na srečo pripravili na prihajajočo hudo uro. 

Na sicer  Goriškem ostajajo tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so domačinom danes pomagali pri polnjenju in razvozu protipoplavnih vreč ter črpanju vode iz kleti.

Na območju Ljubljane večina rek v strugah, težave povzroča Sava

Reke so za zdaj prizanesle območju Ljubljane. Težave v svojem srednjem toku je povzročala le reka Sava na območju Tacna in Šentjakoba, je pojasnil načelnik oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL Robert Kus. Pretok Ljubljanice je značilen, poplavljala naj bi le na običajnih mestih. Tudi Gradaščica je ostala v strugi.

Pretok Ljubljanice je čez dan znašal do 210 kubičnih metrov na sekundo, kar ni nič posebnega ali zaskrbljujočega. Ljubljanica naj bi v prihodnjih dneh poplavljala le na območju rednih letnih poplav.

Vsak četrti Slovenec na območju katastrofalnih poplav

V Zavarovalnici Triglav zagotavljajo, da bodo v prihodnjih dneh okrepili ekipe na terenu, škodne dogodke obravnavali strokovno in ažurno, izplačila škod pa bodo sledila že dan po uspešno zaključeni cenitvi. Ljudem ob tem svetujejo, naj najprej poskrbijo za lastno varnost, če je mogoče, pa za tem preprečijo nastanek dodatne škode.

Oškodovanci se lahko za pomoč pri prijavi škode obrnejo na svojega zavarovalnega zastopnika, na najbližje predstavništvo ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav. Za prijavo škode je na voljo 24-urna dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555 ali e-prijava prek spletne strani www.triglav.si. Pri prijavi škode naj zavarovanci poškodovane stvari navedejo čim natančneje ter obvezno pripišejo tudi kontaktno telefonsko številko ter številko transakcijskega računa za nakazilo zavarovalnine.

Po ugotovitvah Zavarovalnice Triglav kar dobra četrtina Slovencev živi na območjih, na katerih so možne katastrofalne poplave.