Slovenija

Od prometa onesnaženemu zraku v Evropi izpostavljenega 90 odstotkov mestnega prebivalstva

Ljubljana, 16. 09. 2014 11.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ob začetku Evropskega tedna mobilnosti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na onesnaženost zraka zaradi prometa, ki predstavlja resno grožnjo zdravju prebivalcem številnih držav v svetu. Posledično namreč v Evropi umre od 40.000 do 130.000 ljudi na leto.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje glede onesnaženosti zraka poudarjajo, da ta v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in na podnebne spremembe, saj povzroča bolezni dihal, srca in ožilja. Pri tem ocenjujejo, da zrak najbolj onesnažujemo s prometom ter navajajo, da je v Evropi okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev.

V Evropi po navedbah inštituta za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet, umre od 40.000 do 130.000 ljudi na leto. Ker onesnažen zrak še nadalje ogroža zdravje Evropejcev, pa so po njihovem potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi na tem področju.

Na inštitutu poudarjajo tudi nujnost povečanja stopnje telesne dejavnosti (pešačenje ali kolesarjenje). Ta je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni, navajajo.

Dan brez avtomobila-11
Dan brez avtomobila-11 FOTO: Blaž Garbajs

'Hoja in kolesarjenje naj postaneta način transporta za krepitev zdravja'

Ministrstvo za zdravje pa ob začetku evropskega tedna vabi vse, da po svojih močeh prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka in hrupa, ki ga povzroča promet, in s tem k boljšemu zdravju nas vseh. Delodajalce, odgovorne v vrtcih in šolah, zdravstvenih ustanovah in drugih institucijah, še zlasti pa občine vabijo, da premislijo, kaj bi lahko postorili za spodbujanje trajnostne mobilnosti občanov, zaposlenih ter drugih obiskovalcev oz. uporabnikov njihovih storitev.

Uvedba trajnostne prometne ureditve, ki bo podpirala in spodbujala hojo, kolesarjenje in uporabo javnih prometnih sredstev, je pomemben dejavnik, ki lahko prispeva ne le k bolj čistemu zraku, temveč bi se ljudje tudi več gibali in bili posledično bolj zdravi, so zapisali na ministrstvu. "Pomembno je, da hojo in kolesarjenje ozavestimo kot način transporta, s katerim lahko krepimo svoje zdravje," so sporočili.

Med primeri neposrednega vpliva prometa oz. bližine prometne ceste na zdravje navajajo, da je v Ljubljani 12 odstotkov vseh otrok z astmo v starosti do 17 let zbolelo zaradi bivanja ob prometni cesti oz. zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku ob prometni cesti. Isti vzrok je botroval nastanku kronične obstruktivne pljučne bolezni pri 19 odstotkih bolnikov s to boleznijo v Ljubljani, ki so starejši od 65 let. Med Ljubljančani z boleznimi srca in ožilja, starimi nad 65 let, pa je 26 odstotkov takih, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku ob prometni cesti.

Študije kažejo, da se že pri majhnem zmanjšanju koncentracije delcev v zraku zmanjšuje obolevnost in umrljivost. Če se denimo zdajšnja stopnja onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM 2,5 zmanjša za pet mikro gramov na kubični meter zraka, bo po pričakovanjih v Ljubljani umrlo 65 ljudi manj od skupne splošne umrljivosti, navaja ministrstvo za zdravje.

Dan brez avtomobila-9
Dan brez avtomobila-9 FOTO: Blaž Garbajs

'Naše ulice, naše odločitve'

Evropski teden mobilnosti sicer poteka pod sloganom Naše ulice, naše odločitve, zaključil pa se bo v ponedeljek z Dnevom brez avtomobila, ko bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu doživeli mestna središča brez motornega prometa.

Namen tedna mobilnosti, ki ga v Sloveniji koordinira ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je ozaveščanje ljudi o potrebi po zmanjševanju hrupa in onesnaženosti zraka, ki ju povzroča promet.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Prassek
16. 09. 2014 14.15
-1
Od 40 do 130 tisoc? Jaki strokovnjaki. Bolj tocno ne gre.
Amasakul
16. 09. 2014 13.52
drugače pa je to samo v EU, vse ostalo se dela po svojem...Afrika-komplet,
Vig1
16. 09. 2014 13.26
+2
100.000 na leto pri 7 milijardah. A se norca delajo, to ni omembe vredno. Kljub vsemu onesnaževanju ljudje vedno dlje živijo. Tudi AIDS in Ebola nista opravila nič, vedno več nas je. Tobak še najbolj vztrajno čisti višek ljudi, ampak tudi to ne pomaga prav dosti, še posebno ker je kadilcev zadnje čase vse manj, vsaj med moškimi.
Damir8
16. 09. 2014 21.50
+2
v Evropi jih umre 100.000 Einstein (populacija 750mio). Bog ve kok jih umre na kitajskem k se od onesnazenja skoraj nic ne vidi v vecjih mestih in mora folk nosit maske.. In ce Ebola in AIDS ubijeta tisoce, sto tisoce, moramo mi zanemarit nevarnost ki jo nosi onesnazenost zraka?
simple_mind
16. 09. 2014 13.16
+0
A koga to v resnici skrbi, hehe ?
x eror
16. 09. 2014 12.45
+3
ja lublana se sploh ne vidi od ttga vašga smoga ko ga rauhate dola.Tu gra pr nas na koroškem je prau fajn luft :)še posebi ko naš kmet greznico polije :D mamo kr vsi pluče gr ofjene
abigail
16. 09. 2014 15.14
Če misliš, da nas naši lublanski kmetje tega prišparajo, si se zmotil. Imam hišo zraven enega dooolgega lepega travnika na obrobju Ljubljane...idila, dokler ne pride kmet iz sosednje vasi s cisterno, trikrat, brrrr. In jaz, lublanska srajca, sem si mislila ravno spočit od hrupa in smoga v Centru?!
abigail
16. 09. 2014 15.23
+1
Da sploh ne govorimo o tem, da imajo ravno taki kmetje največ mehanizacije in avtomobilov, s katerimi tudi vsak dan mašijo ceste po mestih. Da bi šli oni s kolesi ali peš, se rekreirali? Dajte no, oni vendar po cele dneve garajo...
Alijen
16. 09. 2014 11.48
+0
Ljudje morajo umirati. S tem se naredi prostor novi generaciji. Pri 80tih ni krivo slabo ozracje. Ali pa bomo kot kitajci