DZ sprejel novelo zakona: 14. avgust bo dela prost dan, občine hitreje do denarja

S predlaganimi spremembami zakona bi med drugim pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.

Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bi bil po vladnem predlogu dan solidarnosti in dela prost dan.

Vse poslanske skupine ter oba manjšinska poslanca na glasovanju so podprli novelo zakona. Menijo, da gre za korak v pravo smer, so se pa strinjali, da bodo potrebni dodatni ukrepi. Na glasovanju so bila sprejeta tudi dopolnila koalicije, ki so bila večinoma nomotehnične narave.

Golob je ponovil, da je Slovenija doživela največjo naravno katastrofo v svoji novejši zgodovini in da so posledice bistveno večje, kot se je ocenjevalo pred dnevi. "Škoda se bo žal štela v milijardah. Moramo se odzvati na način, ki bo jasen, hiter in odločen," je dejal.

"In Slovenija se je že odzvala, odzvala se je solidarno," je ugotavljal. Omenil je solidarnost krajanov prizadetih območij in prostovoljcev iz vse Slovenije – z zbiranjem hrane ali denarja, z opremo in s svojim delom.

Solidarnost, ki jo kažejo državljani, je po Golobovih besedah brez primere in "nas lahko navdaja s ponosom, da živimo v državi, ki nima le lepe narave, ampak tudi dobre in srčne ljudi".

Solidarnost se je, tako prvi med ministri, izkazala tudi s strani partnerjev Slovenije v EU, na Zahodnem Balkanu in v zvezi Nato. "Danes je Slovenija v srcu vseh njih, in da to niso prazne besede, se lahko prepričamo na terenu," je povedal in spomnil tudi na današnje besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. "S partnerji bomo storili vse, da Slovenijo postavimo na noge," je zagotovil.

Slovenija se je po Golobovih besedah odzvala tudi enotno, tako znotraj sistema civilne zaščite, ki da deluje odlično in nam ga zavidajo vsi, kot v sodelovanju – med krajani in župani, med različnimi občinami, med občinami in vlado, med vlado in DZ in med opozicijo ter koalicijo.

"Zakon je le prvi korak"

Država pa se je po njegovih navedbah odzvala tudi učinkovito. Predlog novele Zakona za odpravo posledic naravnih nesreč po Golobovem mnenju kaže na to, da moramo, če želimo biti učinkoviti in hitri, začeti spreminjati pravila in jih prilagoditi za krizno upravljanje.

"Zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga, morali bomo biti učinkoviti in kreativni," je sklenil.

Poslanci so se žrtvam povodnji na začetku seje poklonili tudi z minuto molka. Ob tem je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič povedala, da mora biti sporočilo danes jasno: "Nihče ne bo ostal sam."

Ob zahvali silam zaščite in reševanja ter prostovoljcem si je želela, da bi bila tokratna katastrofa tudi priložnost za graditev nove družbene realnosti. "Naj nas ne vodi preteklost, naj bo danes prvi dan, ko bomo opustili ta in druga nesoglasja zaradi boljšega jutri. Pojdimo složno naprej v dobro sočloveka in okolja," je pozvala.

DZ bo po njenih besedah aktivno pristopil k reševanju nastalih razmer, ne le skozi svojo dejavnost, ampak tudi na terenu.

V SDS so pogrešali ukrep, ki bi občinam odpravil nekatere administrativne prepovedi, da bi lahko pospešile sanacijo. V SDS in NSi sicer niso bili naklonjeni ukrepu, da se ponedeljek, 14. avgust, razglasi za dela prost dan. Namesto tega bi raje videli, da ostane delovni dan, plače vseh zaposlenih za ta dan pa bi se namenilo za pomoč prizadetim v ujmi.

V NSi so v ta namen predlagali dopolnilo zakonu, ki pa na glasovanju ni prejelo zadostne podpore. Po oceni finančnega ministra Klemena Boštjančiča in nekaterih koalicijskih poslancev ideja o tovrstnem dnevu solidarnosti ni slaba, a trenutno za tak ukrep ni pravne podlage.

Boštjančič je na današnji izredni seji DZ, na kateri so poslanci obravnavali predlagane spremembe zakona, dejal, je časa dovolj, da se v naslednjih tednih ali mesecih kaj takega tudi izpelje. Kot je še dodal, obstaja možnost, da bo takšen ukrep omenjen tudi na četrtkovi seji vlade, ko se bo razpravljalo o novih ukrepih.

Da bi odprli pot hitrejši uveljavitvi novele zakona, je sedaj pričakovati sejo državnega sveta, na kateri se bodo navzoči po pričakovanjih odrekli odložilnemu vetu. DZ se bo nato po napovedih vnovič sestal v četrtek in sprejel še odlok, da na novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

Vse poslanske skupine so obenem izrekle sožalje tistim, ki so v poplavah izgubili najbližje ter svoje domove. Obenem so se zahvalile vsem, ki trenutno na terenu pomagajo pri odpravi posledic poplav in plazov.

"Zelo sem vesel, da podpora prihaja z obeh strani in vidim, da se Slovenija zaveda, kako pomembna je enotnost in solidarnost v teh težkih trenutkih," je na seji dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.