'Odkar Slovenijo vodita Pahor in Türk, država nazaduje'

Predsednik stranke SDS Janez Janša je ob robu seje sveta SDS dejal, da v stranki ugotavljajo, da odkar Slovenijo vodi naveza Pahor–Türk, država nazaduje tako na ekonomskem področju kot na področju demokracije.

S tem je komentiral položaj Slovenije na lestvici standarda med državami EU ter na lestvici o stopnji demokracije. Janšo namreč preseneča uvrstitev Slovenije na lestvici, ki meri demokratične standarde v posameznih državah. Na tej lestvici se je Slovenija uvrstila med države z omejeno demokracijo, medtem ko je bila že prej v skupini držav s popolno demokracijo, poudarja.

Poleg tega so na seji stranke po besedah njenega predsednika izrazili zaskrbljenost zaradi nazadovanja Slovenije na lestvici standarda v EU. Z 91 odstotkov povprečne razvitosti EU v letu 2008 smo v lanskem letu padli na 88 odstotkov, pojasnjuje Janša. Ob tem dodaja, da se je to zgodilo v času, ko je bila celotna EU v enakih pogojih krize.

"Ob tem zdrsu bi morali v vladnih in predsedniških dvorih zvoniti vsi alarmni zvonci," pravi Janša. Namesto tega pa se po njegovem krivda prenaša na kritično javnost. "V demokraciji je tako, da če ljudstvo ni zadovoljno, zamenjajo oblast in ne obratno," je dejal.

Zato bi bile po njegovem mnenju predčasne volitve smiselne in tudi najboljši protikrizni ukrep. V vseh državah, kjer zaupanje v vlado pade pod 25 odstotkov in v Sloveniji je to že nekaj mesecev, bi razpisali predčasne volitve, je dejal. Zato je Slovenija pri tem po njegovem mnenju velik unikum.

"SDS v tem trenutku predstavlja v slovenskem političnem prostoru edini faktor stabilnosti," je prepričan prvak stranke. Po njegovi oceni so namreč povsod drugje težave.

Janša je spomnil na poziv poslancev koalicijske LDS vladi k oblikovanju pravih prioritet. "Kot da ljudje ne bi vedeli, kje sedijo," je dejal. Poleg tega je komentiral izbiranje vodje poslanske skupine Zares. "Če se ne znajo zmeniti, kdo bo vodil to majhno poslanko skupino, kako bodo potem vedeli, kako voditi državo," se sprašuje.

Po njegovem mnenju takšni dogodki "dodatno vnašajo občutek, da se v Sloveniji ne ve, kdo pije in kdo plača". Pri tem je še spomnil na zastaranje primerov, kot je Satex, in "na čudne zadeve, ki se spet dogajajo v aferi bulmastifi". Slednji primeri po njegovem mnenju ljudi prepričujejo, da Slovenija ni pravna država in da zakoni ter pravila ne veljajo enako za vse.

Dotaknil se je tudi vladnih reform. Kot poudarja, doslej ni šla skozi še nobena reforma. Poleg tega so po njegovih besedah v SDS zelo skeptični glede prioritet, ki jih vlada izbira pri napovedovanju teh reform.

Glede pokojninske reforme pa pravi, da gre za popravke zakona in izključno restrikcije, torej za zamrznitev usklajevanja pokojnin s plačami in za podaljšanje delovne dobe. Po njegovem mnenju bo treba zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v naslednjih letih popravljati. Takrat pa bo vlada, katera koli že bo na oblasti, v zelo težkem položaju, saj bo slovenski javnosti morala pojasniti, zakaj se zakon po nekaj letih ponovno spreminja, je dejal Janša.

O politiki vlade v EU ...

Janša je bil sicer kritičen tudi do vladnih odločitev na evropskem parketu, kjer "Slovenija, kot slišimo, zagovarja interese bogatih držav, in to v času, ko se bodo začela pogajanja o naslednji finančni perspektivi. Glede na to, da lestvica razvitosti kaže na zdrs Slovenije in da torej Slovenija ni bogata država, bi morala slovenska vlada zagovarjati čim večja kohezijska sredstva, da bo Evropa čim prej izenačila standard svojega prebivalstva".

Prav tako so po njegovih besedah v interesu bogatih članic EU tudi nekateri drugi ukrepi, ki so v pripravi. Ti ukrepi imajo namreč po njegovem mnenju en sam cilj, to je priprava terena pred letom 2011, ko se bodo začela najresnejša pogajanja za pripravo evropske perspektive oz. proračuna, ki bo veljal sedem let.

V noči na petek sprejeti dogovor evropskih voditeljev, da z namenom stabilizacije evra spremenijo lizbonsko pogodbo, ga sicer ne skrbi. "Ni problem s spremembo lizbonske pogodbe, ker gre bolj za lepoten popravek. Problem bo z določitvijo vseh detajlov tega stabilnostnega ali varnostnega mehanizma," je dejal.

Kljub temu se nadeja dobrega kompromisa, ki bi moral po njegovem mnenju upoštevati dve stvari: finančno disciplino in posamično odgovornost države članice; pri polnjenju tega mehanizma pa še relativno ekonomsko moč posamezne države, da ne bodo prevladali nominalni kriteriji, po katerih bodo revnejše države reševale bogatejše.