Arbitraža: Slovenija je pripravljena na več scenarijev. Erjavec upa, da bo soseda odločitev spoštovala

Arbitražno sodišče bo odločitev glede mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško objavilo 29. junija. Premier Cerar upa, da bo Hrvaška odločitev spoštovala. Zunanji minister Erjavec pravi, si ne predstavlja, da se Hrvaška kot članica EU ne bi držala zavez.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Arbitraža

29. junija bo znana odločitev arbitražnega sodišča. (Foto: POP TV)

Po več tednih ugibanj, ali bomo odločitev arbitražnega sodišča glede slovensko-hrvaške meje spoznali še pred vrhuncem turistične sezone ali šele po končani sezoni, je sedaj vendarle znano, da bo haaško sodišče odločitev sporočilo 29. junija. Predsednik Gilbert Guillaume bo razsodbo predstavil v Palači miru v Haagu med 14. in 16. uro, sodba pa bo objavljena tudi na spletnih straneh, so še sporočili iz Haaga.

Težko si predstavljam, da bi država, ki je članica EU, zveze Nato in Združenih narodov, ravnala v nasprotju z zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo.
Karl Erjavec, slovenski zunanji minister

Arbitražno sodišče je sicer konec aprila sporočilo, da je končalo obravnave in da bo končno odločitev sporočilo v prihodnjih mesecih. Sodišče je še pojasnilo, da je predstavnike Slovenije in Hrvaške 29. marca pisno obvestilo, da sodišče ne vidi potrebe po dodatnih pojasnilih strank glede primera in da so zato obravnave v skladu s pravili postopka zaključene.

Arbitražno sodišče sestavljajo predsednik Gilbert Guillaume ter člani Rolf Einar Fife, Vaughan Lowe, Nicolas Michel in Bruno Simma. Arbitražno sodišče bo v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil sklenjen leta 2009 v Stockholmu, določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Mejo morajo določiti na podlagi "pravil in načel mednarodnega prava", pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za "dosego poštene in pravične odločitve" lahko upoštevajo še "pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov".

Cerar: Slovenija je na implementacijo odločbe pripravljena

Novico, da bo razsodba znana čez 10 dni, je premier Miro Cerar označil za zgodovinsko odločitev. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da je arbitražno sodišče končalo z delom in bo v kratkem objavilo razsodbo. Cerar zagotavlja, da bo Slovenija odločbo spoštovala in tako ravnanje pričakuje tudi od Hrvaške. Slovenija je na implementacijo odločbe pripravljena, je še zagotovil premier. Spomnil je, da gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo dokončno razrešila odprta mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško in je zato izjemnega pomena za obe državi, pa tudi nek vzorec reševanja sporov za širšo regijo.

Karl Erjavec in Miro Cerar

Zunanji minister Karl Erjavec in premier Miro Cerar (Foto: Damjan Žibert)

Erjavec: Slovenija računa na podporo članic EU

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v današnjem odzivu dejal, da je zadovoljen, da je sodišče odločilo, da bo izdalo odločbo praktično eno leto po tem, ko je tudi sklenilo, da po zapletih in izstopu Hrvaške nadaljuje postopek. Kot je dejal, je naša resorska skupina pripravljena na več scenarijev, v vsakem primeru pa bo Slovenija odločitev spoštovala.

Hkrati pravi, da ves čas poteka tiha diplomacija, v kateri vsi poudarjajo, da je treba spoštovati mednarodne pogodbe, tudi odločitve arbitražnih sodišč. Tudi Evropska komisija poudarja, da pričakuje, da bo Hrvaška odločitev spoštovala. Slovenija tako po njegovih besedah računa na podporo članic EU, sicer si je težko predstavljati reševanje številnih ostalih vprašanj v regiji.

“Upam, da bo Hrvaška spoznala, da je arbitražno sodišče odločilo pošteno in pravično, in da jim ne preostane drugega, kot da odločitev spoštujejo,” je dejal. “Težko si predstavljam, da bi država, ki je članica EU, zveze Nato in Združenih narodov, ravnala v nasprotju z zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo.”

Hrvaška odločitve ne namerava upoštevati, Slovenija pa je v to ne more prisiliti

Hrvaška je sicer po aferi zaradi pogovorov med slovenskima arbitrom in agentko napovedala enostranski odstop od postopka in zavrača uresničitev odločbe. Hrvaška vlada vztraja, da odločitev ne bo obvezujoča za Hrvaško, glede na to, da je hrvaški sabor leta 2015 sprejel odločitev o odstopu od arbitražnega sporazuma.

Incidenti ob meji s Hrvaško

Pred odločitvijo sodišča, ki bo določila slovensko-hrvaško mejo, je na obeh straneh meje zaznati nervozo. (Foto: POP TV)

Slovenija pa je sporočila, da bo odločitev spoštovala, saj je sodišče odločilo, da arbitražni sporazum še vedno velja.

Z objavo razsodbe se bo delo arbitražnega sodišča končalo. Državi bosta imeli potem v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da "ukreneta vse potrebno za izvajanje te odločbe, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če bo to potrebno".

Tu se bo glede na hrvaške napovedi, da je arbitraža zanje končana, najverjetneje zapletlo. Hrvaške v spoštovanje odločitve arbitraže pravno ne bo mogoče prisiliti. Razen morda z novim sodnim sporom, za kar pa bo potrebno soglasje Hrvaške. Obstajajo tudi drugi načini "prepričevanja", napovedujejo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Podrobnosti zaenkrat ne razkrivajo.

Vse se je začelo že leta 2009

Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU, podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. S tem sporazumom, ki so ga slovenski volivci leta 2010 potrdili tudi na referendumu, sta se državi zavezali, da predajata vprašanje meje, ki ga nista bili sposobni rešiti v skoraj 20 letih pred tem, arbitražnemu sodišču. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU, katere članica je Hrvaška postala 1. julija 2013.

V skladu z arbitražnim sporazumom sta obe državi s seznama, ki ga je oblikoval tedanji evropski komisar za širitev Olli Rehn, izbrali predsednika sodišča in dva člana, nato pa imenovali še vsaka svojega arbitra. Mejo so začeli določati predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma, Jernej Sekolec in Budislav Vukas. Prvič so se z državama sestali 13. aprila 2012.

Proces je nato tekel bolj ali manj po načrtih, od predstavitve memorandumov za zagovor svojih stališč in dvojnih odgovorov do končne ustne obravnave, kjer se je v dveh tednih nastopov skoncentriralo vse, kar sta Ljubljana in Zagreb pripravila v podkrepitev svojih stališč.

Drugo srečanje Pahor-Kosor-7

Jadranka Kosor in Borut Pahor (Foto: Dare Čekeliš)

Zaplet zaradi objave prisluhov

In ko je sodišče sredi julija 2015 že napovedalo, da bo razsodbo objavilo sredi decembra istega leta, se je zapletlo - čez slaba sva tedna so bili objavljeni prisluhi pogovorov med arbitrom Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Hrvaška je ocenila, da je s tem prišlo do nepovratne kontaminacije postopka in napovedala enostranski izstop iz arbitražnega procesa in odstop od arbitražnega sporazuma.

Slovenija je temu oporekala in tudi arbitražno sodišče je 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Sodišče je tako nadaljevalo delo, sicer v spremenjeni sestavi - po odstopu obeh nacionalnih arbitrov sta njuni mesti zasedla Rolf Einar Fife in Nicolas Michel, ki ju je 25. septembra 2015 imenoval predsednik Guillaume.

O čem odloča sodišče?

V skladu s 3. členom arbitražnega sporazuma morajo arbitri določiti potek meje na morju in na vseh 670 kilometrih kopenske meje, določiti stik Slovenije z odprtim morjem in še režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Ključni datum je 25. junij 1991 - noben enostranski dokument ali dejanje po tem datumu naj ne bi imelo vpliva na odločitev arbitražnega sodišča. Sodišče mora tako v bistvu predvsem ugotoviti, kje natančno je na ta presečni datum potekala meja na kopnem, saj je že Badinterjeva komisija leta 1992 potrdila, da so po načelu uti possidetis iuris meje med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami tudi meje med novonastalimi državami.

Na kopnem je tako v bistvu spornih le nekaj točk, medtem ko se bo meja na morju določila povsem na novo, saj v nekdanji skupni državi na morju meja med republikami ni bilo.

Najtrši oreh je meja na morju

Najtežja naloga arbitrov je tako zagotovo določitev meje na morju in "junctiona" Slovenije z odprtim morjem. Tu je tudi srčika spora med državama, ki sta se praktično že takoj sporekli glede prevoda te besede.

Za Slovenijo je to nesporno "stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem", za Hrvaško pa lahko zgolj "povezava" preko njenega teritorialnega morja in v bistvu nekakšen režim, saj da zaradi poteka meje na morju po sredini Piranskega zaliva in naprej do osimske meje, kot jo vidi Hrvaška, fizični stik slovenskih voda z odprtim morjem ni možen, četudi bi meja potekala precej južneje od sredinske črte.

Po drugi strani je Slovenija že večkrat opozorila, da bi morebitna določitev zgolj režima "neškodljivega ali tranzitnega prehoda" pomenila, da sodišče ni izpolnilo naloge, ki mu jo jasno nalaga arbitražni sporazum in ki je ločena od vprašanja režimov.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 1354
dajnegnjaviztotimrosijem 20.06.2017 18:52:54
Sveža novica:Erjavec in Pahor že imata pripravljene kovčke,če slučajno močno izgubimo,sta rezervirala hotel v ljepi njihovoj,vse plača Jadranka:D
Več komentarjev