Slovenija

Odločitev za poklic: 14-letniku naj pomagajo starši, 18-letnik pa naj prevzame več odgovornosti

Ljubljana, 03. 02. 2017 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
96

Mladi se ob koncu osnovne šole soočijo s prvo večjo odločitvijo v svojem življenju, pri 18 letih pa je morda to celo ena največjih prelomnic, čeprav se lahko v (poklicnem) življenju kaj hitro vse postavi na glavo. Kaj naj pretehta pri odločitvi za nadaljnje šolanje in ali je vse izgubljeno, če je odločitev napačna?

''Kaj boš delal, ko boš velik?'' Vprašanje, ki ga zastavljamo deklicam in fantkom, ki nam nato odgovarjajo, da bodo frizerke, učiteljice in avtomehaniki ... Verjetno ste (si) tudi vi morali odgovarjati na to vprašanje in skoraj zagotovo danes ne počnete tega, kar ste sanjali kot otrok, morda ne počnete niti tega, kar ste študirali ... Vprašanje je za petletnika še povsem nesmiselno, za desetletnika (in njegove starše) pa to že postaja vprašanje s težo.

''Poklicno odločanje je proces. To ni enkratna aktivnost, je nihanje, so stranpoti,'' je jasna psihologinja doc. dr. Marija Molan s Centra za psihologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. S tem se strinja tudi Maja Dizdarević s Kariernega centra Univerze v Ljubljani, ki poudarja, da ni narobe, če mladi ne vedo, kakšno nadaljnjo pot šolanja naj uberejo. ''Je pa narobe, če ne delajo na tem, da izvejo. Narobe je, če s prstom kažejo na druge, češ, da se nekaj ne da. Prav tako morajo začeti prevzemati odgovornost za svoje odločitve,'' je poudarila Dizdarevićeva. Seveda pa je treba začeti dovolj zgodaj, ne pa nekaj mesecev pred oddajo vpisnih listov.

'14-letnik še ni dovolj zrel za odločitev, pomagati mu morajo starši'

Starši morajo ob koncu osnovne šole otroku pomagati pri odločitvi, katero srednjo šolo naj izberejo.
Starši morajo ob koncu osnovne šole otroku pomagati pri odločitvi, katero srednjo šolo naj izberejo. FOTO: Thinkstock

Bistvena je tudi razlika med prehodom iz osnovne v srednjo šolo in iz srednje šole na fakulteto. Srž je v osebnostni zrelosti. ''Tako, kot se podaljšuje življenjska doba, se podaljšuje tudi doba, kdaj postanemo zreli,'' meni doc. dr. Molanova. ''Težko je reči, da se pri 14 letih oseba res dovolj dobro pozna, predvsem pa takrat še ni zrela osebnost, saj se še vedno spreminja, v času adolescence se še oblikuje. Zato menim, da je zelo pomembno, kako starši podpirajo otroka,'' je povedala in pojasnila, da so nekatere slovenske raziskave o poklicnih interesih pokazale, da glede tega področja lahko na otroka najbolj vplivaš okoli 10. leta. Pri tej starosti je torej dobro, da mu že omogočimo, da spoznava različne poklice.

Doc. dr. Molanova je poudarila, da morajo starši na otroke gledati realistično in morajo pri njem prepoznavati tako pozitivne kot negativne lastnosti, zaradi kateri bi lahko bil pri določenih poklicih uspešen, pri drugih pa ne, hkrati pa ga morajo starši podpreti pri izbiri. Vendar pa ''je zelo pomembno, da otrok izbere šolo, ki je dovolj velik izziv, da se mora nekoliko potruditi, ne sme pa biti prevelik razkorak med otrokovimi zmogljivostmi in učnimi navadami in zahtevnostjo šole,'' je povedala. Vsekakor je treba biti pozoren, če ima otrok kakšne (tudi zdravstvene) omejitve za opravljanje določenega poklica, da se ga tako ne sili k določenim poklicem.

''Odločiti se je treba za poklic, kjer boš delal čim bolj brez omejitev,'' je poudarila Molanova in za primer navedla zdravstveno osebje. ''Veliko mladih se odloča za zdravstvene šole, ker imajo lepo predstavo o tem poklicu, ki so jih dobili iz medijev ali nadaljevank. A pozablja se, da je delo medicinske sestre težko delo, da to pomeni veliko dvigovanja, nočno delo, da moraš imeti veliko potrpljenja, empatije. Če si izrazito zaprta oseba, je to zate zelo zahtevno delo.''

Starši poznajo svoje otroke?

Vloga staršev pri odločanju osnovnošolca za nadaljnje šolanje je zelo pomembna in mu je treba pri tem pomagati, je poudarila doc. dr. Molanova, a dodala, da se v zadnjem času vse večkrat srečuje s starši, ki zaradi drugih obveznosti nimajo veliko stikov s svojimi otroci in jih tako tudi ne poznajo najbolje. Zato je tu pomembna vloga tudi učiteljev, ki lahko otroke primerjajo med seboj in tako lahko vidijo, v katero smer naj se gredo otroci.

''Treba je poudariti, da je to zelo pomembna odločitev, za katero si je treba vzeti čas. Dobro je, da se s čim več ljudmi posvetuješ, kako te drugi vidijo,'' in da tako dobiš vpogled v svoje sposobnosti in lastnosti, ki jih posameznik morda niti ne zaznava kot prednost ali slabost, je povedala doc. dr. Molanova.

18-letniki naj že prevzemajo več odgovornosti

Ob koncu srednje šole so mladostniki že bolj izoblikovane osebnosti in imajo bolj dodelane vizije, kakšna znanja želijo nabirati, da bi tako lahko imeli uspešno kariero.

Nabrati je treba čim več znanja.
Nabrati je treba čim več znanja. FOTO: Thinkstock

Dizdarevićeva s Kariernega centra ljubljanske univerze meni, da bi morali starši končno odločitev vendarle prepustiti otroku in ga ne usmerjati v poklic, ki izvira iz družinske tradicije ali prepričanja, da je to poklic prihodnosti, če mlademu človeku ni do njega. ''Naj prevzame odgovornost za odločitev. Starši so lahko za v podporo, mnenje. Prav tako karierni svetovalci in šolski svetovalni delavci. Vse preveč je primerov, ko bi od kariernega svetovanja vsi pričakovali, da bodo rešili test, ki jim bo pokazal kateri študij/kariera je primerna zanje. Ta pristop je zelo zastarel in se ne uporablja brez ustreznih interpretacij rezultatov skupaj z mladim. Torej je še zmeraj na posamezniku, da mora sam na koncu sprejeti odločitev in ne odgovornosti prevaliti na starša, test ali druge,'' je dejala Dizdarevićeva in dodala, naj starši otrokom zdaj že dovolijo, da naredijo napake.

Jasno je, kot se strinjata tudi obe sogovornici, da le malo ljudi v vsej svoji karieri opravlja enak poklic, prav tako ne vemo, kaj bo čez deset let, zato je treba nabrati čim več različnega znanja in izkušenj in se zavedati, da se učenje ne zaključi po koncu študija, ampak še kako nadaljuje.

V tem obdobju bi se moral mlad človek zavedati, kakšne so njegove osebnostne lastnosti. ''Se pa dogaja, da so odločitve za študij preračunljive, saj se odločajo za poklice, ki prinesejo visok družbeni status, za študij, ki naj bi bil enostaven, da mu ne bo treba vlagati prevelikih naporov, da gre za študij, ki prinaša zaposlitev,'' je dejala doc. dr. Molanova in nadaljevala, da se morajo mladi zavedati, da bodo na trgu dela šele čez nekaj let. ''Bistvena razlika pa bo, da bodo konkurirali z globalnim trgom. Da če je bilo v preteklosti dovolj, da si prišel skozi študij, je zdaj bolj pomembno, da osvojiš čim več veščin in znanj. Že med študijem je treba razmišljati o vsebini dela in tudi, kakšna znanja lahko pridobiš, poleg teh, ki jih nudijo na fakulteti,'' je povedala doc. dr. Molanova.

''Če gledamo napovedi o poklicih prihodnosti, podjetja bolj komentirajo aktualne in kratkoročne potrebe na trgu dela. Ko govorijo o dolgoročnih potrebah po določenih znanjih, pa predvsem izpostavljajo splošne kompetence. Zaključena izobrazba je dobra popotnica za nadaljnjo karierno pot, nas pa ta ne determinira do te mere, da bi omejevala izbor določenih poklicev, razen seveda v primerih, ko gre za regulirane. Ko govorimo o potrebah podjetij velja izpostaviti, da nam pogostokrat, ko nas pokličejo za objavo prostega delovnega mesta, bolj izpostavljajo potrebo bo določenih osebnostnih lastnostih in določenih kompetencah kot so na primer sposobnost kompleksnega reševanja problemov, timskega dela, storitvena naravnanost, sposobnost kritičnega razmišljanja, pozitivna naravnanost,'' je nadaljevala Dizdarevićeva. ''Poklici prihodnosti so mešanice različnih znanj, veščin, in menim, da je širina zelo pomembna. Pred 30 leti je bilo dovolj, da si končal študij jezikov, zdaj je to orodje, znanje računalništva je zdaj spretnost,'' pa je dodala doc. dr. Molanova.

Družboslovje vs. naravoslovje

Najslabša je nedokončana pot, ker pusti grenak priokus. Večina ljudi, starih okoli 50 let z znaki preobremenjenosti, ki jih srečujem, so tisti, ki so pustili šolanje in se zaposlili v drugačni sferi in niso našli druge poti, ampak so se vdali v usodo. dr. Marija Molan

V zadnjem času družboslovni študiji dobivajo negativen predznak, močno pa se v ospredje potiska naravoslovne in tehnične vede, v katerih številni vidijo več zaposlitvenih možnosti, a vendar ni vsak za vse.

''Dijaki naj izberejo študij, ki jih zanima in je skladen z njihovimi sposobnostmi. Le tako bodo zadovoljni pri delu in na nadaljnji karierni poti. Marsikdo se zaradi številnih napovedih o potrebah na trgu dela (ne)premišljeno odloči za študij tehničnih ali naravoslovnih ved, vendar včasih študija sploh ne zaključi, ker je študij zanj preprosto prezahteven. Zelo pomembno je, kaj bodo storili že v času študija, da bodo kasneje uspešno vstopili na trg dela. Priložnosti in podpore je v času študija vedno več, zato je od posameznikov odvisno kako jo bodo izkoristili. Danes mora vsak posameznik znati voditi svojo karierno pot, če se želi uspešno vključiti v trg dela, saj se potrebe po določenih profilih in znanjih nenehno spreminjajo in je zelo malo verjetno, da bomo en poklic opravljali celo življenje. Danes govorimo o karierah, v katerih bomo lahko zamenjali več poklicev. V bližnji prihodnosti bomo opravljali različna dela in poklice, ki morda danes sploh še ne obstajajo,'' je dejala Dizdarevićeva.

Čeprav mlade usmerjajo v naravoslovne in tehniške študije, niso zanje primerni vsi.
Čeprav mlade usmerjajo v naravoslovne in tehniške študije, niso zanje primerni vsi. FOTO: Miro Majcen

Na omenjeni trend je opozorila tudi doc. dr. Molanova. ''Vse bolj poslušam, da se mladi usmerjajo v naravoslovje, v informacijske tehnologije. Ampak denimo programiranje zahteva izjemno veliko pozornosti, če je nimaš, si manj učinkovit. Ti pa konkuriraš na globalni ravni,'' je ponazorila in ponovila, kako pomembno je, da se že pri mlajših otrocih prepoznava močne lastnosti. ''Kako boš uspešen ta trgu, je odvisno od samoiniciativnosti, samopodobe in tudi agresivnosti, da se boš prodal.''

''Delodajalcu je potrebno znati jasno predstaviti v čem smo dobri, kakšne so naše prednosti v primerjavi z ostalimi kandidati, kaj nam je dal študij, kakšne osebnosti smo, kaj nas v življenju žene in kakšna vrsta dela nam je všeč. Veliko usmerjanja nudimo že v času študija. Danes so zaposlitvene možnosti lahko zelo raznolike in pogosto je zelo koristno, če razmišljamo izven okvirjev. Študij ti da širino in te ne omeji na opravljanje samo določenega poklica. Omejimo se sami, z razmišljanjem starim več desetletij. Tako smo imeli primer bibliotekarja, ki je vloge za zaposlitev naslavljal zgolj in samo na knjižnice, obremenjen s tem, da bo odraz uspešne kariere zaposlitev na delovnem mestu, ki se neposredno povezuje z njegovo izobrazbo, pa čeprav to sploh ni njegova želja za prvo zaposlitev. Študente o kariernih priložnostih redno informiramo že v času študija in zanje, poleg delavnic, organiziramo obiske v realna delovna okolja, predstavitve karier posameznikov, ki so zaključili enak študij kot oni, jih spodbujamo, da pridobijo čim več informacij in izkušenj že v času študija ter na tak način spoznavajo sebe, svoje interese in pričakovanja potencialnih delodajalcev,'' je dejala Dizdarevićeva.

Dandanes se mlade vedno bolj spodbuja, da naj se preizkusijo v podjetništvu. Informacij, priložnosti in podpore za vključitev je veliko, vendar to ni za vsakogar in ne uspe vsakemu, je dodala. Na podjetniško pot se je potrebno podati premišljeno in se zanjo ne odločiti kot edini izhod iz brezposelnosti. Statistika podjetnikov, ki jim je uspelo ni najboljša. Včasih je potrebno tudi večkrat poskusiti in pasti, da se kaj novega naučimo in uspemo, je poudarila Dizdarevićeva.

Tudi Molanovi se zdi zelo dobro, da so v nekaterih strogo tehničnih poklicih dojeli, kako pomembna so tudi znanja komuniciranja in podobno. Prav tako se strinja, da mladim ne smemo vzeti študentsko delo, saj pri tem dobijo izkušnje in lekcije, s katerimi se bodo v karierni poti še večkrat srečali.

Želje in sposobnosti naj bodo pred zaposlitvenimi možnostmi

Pri odločitvi za nadaljnji študij naj torej pretehtajo želje in sposobnosti, je poudarila Dizdarevićeva. ''Posameznik, ki je motiviran za delo in bo zanj tudi sposoben, ga bo delo veselilo in bo tudi uspešen. Nekateri dijaki se odločajo za študij, za katerega se napovedujejo odlične zaposlitvene možnosti po zaključku, a problem nastane, če študija, ki jih ne veseli, ne uspejo zaključiti. Je zanje prezahteven oziroma nimajo motivacije za učenje, ponavljajo in izkoristijo vse pravice za brezplačen študij, nadaljnji študij pa si potem morajo financirati iz lastnih sredstev, za to pa nimajo denarja. Tako nikoli ne zaključijo s študijem in ostanejo z izobrazbo gimnazijskega maturanta, kar ni najbolje zanje,'' je dejala.

Treba je puslušati svoje želje in sposobnosti.
Treba je puslušati svoje želje in sposobnosti. FOTO: Thinkstock

''Najslabša je nedokončana pot, ker pusti grenak priokus. Večina ljudi, starih okoli 50 let z znaki preobremenjenosti, ki jih srečujem, so tisti, ki so pustili šolanje in se zaposlili v drugačni sferi in niso našli druge poti, ampak so se vdali v usodo. To so nezadovoljni ljudje. Res je, da jih več kot 80 odstotkov ne bo delalo to, kar bodo študirali, ampak takrat imamo neko vizijo. Če imaš rad osnovno vsebino dela, potem najdeš nišo. Zelo pogosto težava tiči v tem, da nekateri prehitro odnehajo,'' je pojasnila doc. dr. Molanova.

Težave v študijskem raju

Pri študiju seveda lahko že v nekaj mesecih naletimo na kar nekaj težav. Vsekakor se lahko, če že ne kar zagotovo, zgodi, da je študij precej drugačen o tega, kar smo si predstavljali oziroma dobili vtis na informativni dnevih. In tako lahko pride do krize, zato doc. dr. Molanova poudarja, da vsekakor ne smejo študenti prehitro odnehati.

Prvo študijsko leto je po besedah Dizdarevićeve zagotovo najtežje, saj se spremeni okolje, način učenja, pričakovanja profesorjev. Pojavijo se dvomi v pravilnost izbire študija, bodisi zaradi interesa, bodisi zaradi pomislekov o svojih sposobnostih. V takih primerih je najbolje, da se študenti obrnejo na karierne svetovalce na svoji fakulteti, tudi tutorje, se pogovorijo o dilemah in identificirajo vzroke za dileme. Pri nekaterih gre dejansko za trenutno krizo, povezano zaradi že omenjene spremembe okolja, medtem ko nekateri dejansko ugotovijo, da izbrani študij ni zanje. Dizdarevićeva je zato poudarila, da je še kako pomembno, da mladi pred odločitvijo dobro preverijo opise študijskih programov, predmetnike, se o izkušnji s študijem pozanimajo pri študentih, ki tam že študirajo ali se iz prve roke udeležijo predavanja na fakulteti.

Kaj, če ugotovi, da študij ni zanj/zanjo?

''Če študij res ni zanj, dobro, ampak treba je vedeti, kaj bo v tem času naredil, da bo izvedel, kateri študij je pravi.''
''Če študij res ni zanj, dobro, ampak treba je vedeti, kaj bo v tem času naredil, da bo izvedel, kateri študij je pravi.'' FOTO: Thinkstock

Obe sogovornici se strinjata, da je ključnega pomena, da posameznik ne postane pasiven, ampak naj aktivno poskuša najti novo smer. ''Če študij res ni zanj, dobro, ampak treba je vedeti, kaj bo v tem času naredil, da bo izvedel, kateri študij je pravi. Ne sme se zgoditi, da bo potem sedel na kavču. Enkrat je treba narediti domačo nalogo, torej, raziskati informacije, spoznati sebe,'' je dejala Dizdarevićeva in dodala, da je s proaktivnostjo, s konkretnim načrtom za 'pavzersko' leto tudi lažje prepričati starše, ki se vsekakor bojijo, da otrok ne bo po domače rečeno ''zabluzil''.

Stres in strah pred zavrnitvijo

Številni se pri pomembni odločitvi prvič spopadejo tudi z nekoliko večjim stresom. ''Stresna je ta odločitev predvsem za tiste, ki razmišljajo o poklicih, za katere menijo, da zanje niso ustrezni, da se ne čutijo dovolj suverene. Če ti delo z ljudmi prestavlja stisko, če začneš jecljati, ko je treba nastopiti v javnosti, če si se že v šoli izogibal govornim nastopom, potem odločitev za poklic, kjer je to pomembno, ni ustrezna, čeprav te morda v to silijo,'' je pojasnila doc. dr. Molanova.

Pojavi se tudi strah pred zavrnitvijo. Zgodi se, da je premalo točk, nekatere mlade pa od določenega študija odvrne tudi strah pred sprejemnimi izpiti na umetniških akademijah. ''Če ti spodleti, naj se pregleda, kaj je šlo narobe in kako lahko uspeh popravimo naslednjič. Nikakor se ne smemo podcenjevati, prav tako ne krivdo prelagati na druge. Morda je to tudi prva lekcija, da v življenju ne bo šlo vse po načrtu. Tudi zavrnitev je treba vzeti kot izkušnjo,'' je zaključila Dizdarevićeva.

Milenijci
Milenijci FOTO:

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (96)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Mejduš
05. 02. 2017 09.20
+1
Meni je prav butasto,tisti ki druge rinejo na delavna mesto in predlagajo kje vse rabijo delavce,to zato da bodo njihovi otroci imeli poklic za njihovo mesto ki bodo šli penzijo,jaz pravim naj si sam poklic izbere kateri mu je bol blizu takšnem poklicu lahko gre delat karkoli se pa zmerom še najde kedaj da dobi služba za svoj poklic,seveda tisti ki so na visokih stollčkah jim to ne paše ki se bojiijo za njihovo delavno mesto,starši najga tisto podpirajo kaj ga veseli in bo veliko bol uspešen.
estelle.r
04. 02. 2017 22.03
+2
Moj oče je naredil kovinarsko šolo. Leta izkušenj in dober poklic so mu prinesla boljšo plačo kot meni, magistrici, intelektualki in kaj jaz vem še kaj. Če bo moj sin želel na kovinarsko, ga bom spodbujala, ne pa kot novodobni starši - ne sine, da si nauš rok umazal...
Vicc
04. 02. 2017 20.30
+5
Ljudje pa še vedno rinejo na FDV in podobno, kjer si lahko zagotoviš le delo v McDonaldsu.
FesterAdams
04. 02. 2017 16.04
+4
Sem strojnik. Delam v elektrotehniki. Imam prijatelja, prof. fizike. Dela kot motomehanik. Poznam ekonomistko, ki dela kot čistilka na OŠ, njen mož je učitelj fizike in tehnike pa dela na tej šoli kot hišnik. Ne prenese namreč, da mu z ene strani ravnatelj, z druge strani pa medvedje zaščiteni učenci serejo po glavi. Imam sosedo. Študira psihologijo. Kaj mislite, kaj bo? Njen fant študira menagement. Kaj mislite, kaj bo on....?
KardinaIFrancRodeVKristusu2
04. 02. 2017 18.53
-2
Torej je cela familija diplomirala iz mešanja megle?....
Audy
04. 02. 2017 15.50
+0
Fantje mislim da imajo boljše možnosti, jaz bi jih predlagal ali inženirstvo, mehaniko, elektriko - mehanske tehnične stvari ali IT: programiranje, sistenska administracija. Tu je veliko delovnih mest in win-win situacija. V teh smereh ne moreš udariti mimo. Od tega gotovo najdeš neko smer, ki ti najbolj leži. Kaj najraje počneš v prostem času? Računalnik? Friziranje skuterjev? Šport? Glasba? Vsa umetnost je v tem, da se šolaš in potem delaš na področju, ki ti je hobi, čeprav je šolski sistem feminističen in diskriminira proti fantom z tehničnimi veščinami, ki jih družboslovni predmeti ne zanimajo. Vsaj takrat je bilo v osnovni šoli čisto preveč poudarka na Slovenščini, ki jo zaradi tega še zdaj sovražim in uporabljam samo zaradi drugih.
zbeen27
04. 02. 2017 14.43
no sej boste dolocceni dojel ko vas bo delodajalec sprejev za nedolocen cs....po dolocenem casu vm bo pa z knjizico mahu okol nosa...
zbeen27
04. 02. 2017 14.41
+2
kere glupe maste...kaj ti pa dans pomaga redna sluzba ce smem prasat....?ja to da da ko gres na banko lahko zaprosis za limit...to da ko gres po kredit ni panike ke do 8tisoc....no kje so pa ostale pozitivne stvari...?jest jih ne vidm pa sm ze 11let za nedolocen cas....zposlen.....pa vrjemte da usaj 6x na leto slism da ce mi kaj ne pase lahko pridem po knjizico...no tolk o nedolocenem stalezu sluzbe....se mi zdi da je bolj problem o folku k tko premisljuje...da ce mas pa za nedolocen cas si pa krit....krit si samo u svoji glavi pa nikjer drugje...
FesterAdams
04. 02. 2017 16.10
+1
Če ti delodajalec pomaha okoli glave s knjižico, ko imaš odločbo za stalno, ga pač spomniš, naj h knjižici priloži še ček z odpravnino...
ONniON
03. 02. 2017 21.40
+1
prekarstva bo vse VEČ
ONniON
03. 02. 2017 19.10
+8
če ni rednih stabilnih zaposlitev tudi rodnost upada !
žlikrofi
04. 02. 2017 09.49
+2
ni res prd 80l so farji hodil po hišah in hujskal ženske da morjo met 10in več otrok sam danes razmišljajo s svojo glavo
FesterAdams
04. 02. 2017 16.10
+1
ONniON
03. 02. 2017 19.08
+4
čisto logično bom povedal če ni službe za nedoločen čas stabilnosti tudi ni zmanjševanja revščine !
vicente
03. 02. 2017 17.43
+7
vsi bi radi imeli odvetnike in ekonomiste,potem se pačudijo kako draga sta vodovodar in mehanik,poklici ustvarjajo denar modra delovna obleka prinaša zaslužek,v tujini pravijo takom poklicem blu colar ali modri ovratnik ti so bolj plačani ker ustvarjajo direktno profit,otrokom je potrebno pokazat kje se zasluži,odločili se bodo sami
FesterAdams
04. 02. 2017 16.11
-1
paxvobiscum
03. 02. 2017 17.39
+12
Na TV- ju vidjo mladi samo kravatarčke z laptopi pa aktovkami, ki se ukvarjajo s nekimi finančnimi špekulaciji kot uspešne v življenju. Tudi ljudje, ki z delom z rokami ustvarjajo življenje, so lahko uspešni. Zdi se mi da je tukaj treba malo več poudarka. V filme, oddaje in reklame vodovodarje, parketarje, varilce, kmete, keramičarje, itd itd.... z nasmehom. Ne pa da so ti in podobni poklici avtomatično marginalizirani.
paxvobiscum
03. 02. 2017 17.27
+9
Starši naj mu pomagajo izbrati poklicno pot? Sej tud sami niso vedeli kaj čjo. Bivši sistem jih je kar sam pometal v poklice. Ne velja za vse, za večino pa. Pa niso vsi 14 ali 18 letniki mentalno na istem nivoju. Nekateri še v poznih tridesetih ne vemo, kaj bi sami s sabo.
flojdi
03. 02. 2017 17.05
+6
. vem , da so 14letniki, ki vedo , kaj bi radi delali. so pa taki ki nimajo pojma. zato se sprašujem , zakaj v zadnjem razredu nimajo exkurzij v podjetja, da bi otroci Videli. ravno tako ravno toliko poznam grafologijo , da vem , da se pri teh letih iz pisave že da razbrati zMožnosti . zakaj ne uporabijo tudi tega ?. / ker vem , da je nekaj najlepšega , če Delaš tisto kar delaš tudi z Veseljem ( ne tko , kot je rekel , menda , tudi Nejc Zaplotnik , da je največja žalost , če je denar edini rezultat dela . / pa tega , da Zadovoljen delavec naredi več , večina velePodjetnikov tudi še ni jemala
A4`
03. 02. 2017 13.35
+17
Starši otroka pošljite v gimnazijo in na študij, da bo intelektualen in brez službe...
cefre
03. 02. 2017 14.52
+6
_endrug
03. 02. 2017 16.44
+6
0100011110111
03. 02. 2017 17.26
+7
anestezistov primanjkuje... ne boš pa anestezist brez ustrezne izobrazbe. isto kot ne boš zdravnik, psiholog, arhitekt, pravnik itd.
Mejduš
05. 02. 2017 09.34
+1
če ima visoko izobrazbo lahko gre delati karkoli če nimaš ti samo delo ostane z majhno plačo včasih jo še ne dobiš da bi rekli takšno delo dosti bol plačan bodo sigurno se odloočili za takšno delo dokler bo pa tako kot je sedaj je pa bol da naredijo visoko izobrazbo.
puspan
03. 02. 2017 13.28
+12
Mladi so danes veliko bolj pomehkuženi, kot je bilo to včasih. Res pa tudi je, da so sedaj drugačni časi. Obstaja veliko pomanjkanje vpeljevanja mladih ljudi v samostojno življenje, kar se bo novi prihajajoči generaciji kmalu zelo maščevalo. Vsakdo si misli in predstavlja, da mora za vse poskrbeti samo država, kar od vsega začetka ne drži. Za lastno bodočnost se moraš pobrigati kar sam, da ne boš kasneje jokal, kar se že dogaja sedaj, čeprav bo še huje. Obveznost države je, da mladim pravočasno omogoči kolikor toliko neproblematičen prestop iz ene faze življenja, v drugo in to je tudi vse.
cefre
03. 02. 2017 14.54
A to je napaka nas do naših otrok in hkrati posledica kar so nas naučili starši.
paxvobiscum
03. 02. 2017 17.30
+0
Edina stvar, ki je pomehkužena je tvoje orodje med nogami. To je populizem vrste "vsi migranti so teroristi". Daleč od resnice. Vprašanje kako bi se polovica abrahamovcev v današnjem svetu odrezala.
Kollerik
03. 02. 2017 18.01
+2
boy36
03. 02. 2017 11.30
+8
Tako je že najmanj 70 let in kar naenkrat to postane stres ,,,postane problem ,,,,,razumljivo zato da se imajo nekateri s čim za ukvarjat in polemizirat!Tudi prejšnje generacije so preživele ta ciklus in ga bodo tudi bodoče ,seveda če jim raznorazni psihologi itd itd ne bodo dajali potuhe.Pa čist en praktični primer ,,,koliko izmed mladi pa danes lahko opravlja poklic kot si ga želijo oz kot se izšolajo ,zelo malo,,,,in konec koncev je srednja šola samo neko prehodno obdobje ,ki sploh nima pomena za nadalnje življenje...
?asjeza
03. 02. 2017 11.35
+4
me prav zanima če bi kak inižinr pri nas sam sestavil prikolico za kamion brez pomoči drugih ga težko dobiš pravi inižnirji so šli v pokoj
boy36
03. 02. 2017 11.45
+10
drži,,,ker se izobražuje na teoriji ne pa na praksi,,,,,,90% končnega znanja ti da delovno mesto in potem se vprašaš čemu mladino toliko posiljuje z teorijo.Sprašujem se tudi zakaj države ne regulira izobraževanja glede na povpraševanje delovnih mest? Problem je dobiti elektrotehnika,kovinarja.......medtem pa ko družbloslovnikov na pretek.....delovnih mest pa ni!!!! Vem da se šole borijo za vpsie dijakov ,,,vendar to ni rešitev ,,za mlade to je edino rešitev za šole da ohranijo zaposlene ,čeprav na dolgi rok s tem nismo naredili popolnoma nič ,,,še več bo brezposelnih mladih!
McLarnovc
03. 02. 2017 12.19
-5
Nimata pojma. Inzenir mora najprej obvladati teorijo, potem mora znati to teorijo prenesti v prakso na koncu pa mora obvladati se prakso.
medo90
03. 02. 2017 13.02
+7
oboje mora obvladati in se učiti korak za korakom. Hirarhija je od metle do šefa, to so pravi inženirji
puspan
03. 02. 2017 13.31
+4
medo+++++++in prav tega najbolj manjka, ker vsakdo misli, da je metla nekaj žaljivega. Je samo prehod iz enega stanja v drugega in prav metla ni nič manj pomembna, kot kasneje merilni instrument, računalnik in podobno.
McLarnovc
03. 02. 2017 13.38
-5
medo90
03. 02. 2017 13.53
+8
McLarnovc; kje ti živiš? Verjetno še sam ne veš ane. Socializem je naredil to kar imamo sedaj in mladi tako razmišljajo. Na zahodu so najbolj uspešni šli čez vse stopnje izobraževanja in prakse. Le z takim pristopom in poznavanjem vsega procesa v inštituciji si lahko uspešen. Metla, lopata ........ ni poniževanje, to ponižujejo primitivci. To je le prepotrebna praksa in dozorevanje v uspešnega človeka. A je tisti ki ga z helikopterjom pripeljelo ne triglav uspešen alpinist?
McLarnovc
03. 02. 2017 14.05
-3
V sodobni proizvodnji se mora ohranjati vsaj neka minimalna distanca med inzenirji in tehniki. In ceprav s(m)o vsi na "ti" se mora jasno vedeti, kdo je odgovoren le za svoje delovno mesto in kdo za celoten proces. Nismo vec v socializmu, ko so bili vsi enaki in vse od vseh in noben za nic odgovoren.
ficfiric 1
03. 02. 2017 14.44
+2
Mclarnovc...danes ni nobeden odgovoren za nic...me zanima kako bi danes ti ki kradejo na veliko kradli v jugi...pa ne nakladajbo odgovornosti inzinirja in nekih visokuh kadrov...kriv je delavec..najnizji...on je kriv ce nekaj ni narejeno..se ce ni materjala je kriv delavec...ker pac ni narejeno...doloceni ing.danes pojma nimajo..direkt iz sole..delavec mu mora se nacrte popravljat....in to tisti ki ima sam poklicno...mora znat zelje izpolnit in iz nacrta nekaj skup spravit...neke skice kot jih danes spravljajo skupaj zna vsak mulo...vazn da ma diplomo in je dost da mal fuflo opleta..in ponavadi ravno v petek so najbolj glasni..kao ful dela..prej ga pa cel teden ne vidis...in verjetno je v vseh fabrkah tako..
McLarnovc
03. 02. 2017 14.54
-1
Za resne(in posledicno uspesne) firme seveda nic od tega ne velja.
medo90
03. 02. 2017 16.43
+4
Ti ne veš kako je v socializmu to funkcioniralo niti nimaš pojma o odgovornosti. Očitno si sodoben akademik, ki gledaš vse iz viška za hrbtom pa norce brijejo iz tebe, ker ne znaš popolnoma nič. V pravi firmi s takim mišljenjem nimaš kaj iskati.
Kollerik
03. 02. 2017 16.51
+1
McLarnovc
03. 02. 2017 19.20
-2
medo90 pojdi še malo spat. Ni še pomlad...
medo90
03. 02. 2017 20.57
+4
Medo je takim kot ti že pokazal vrata v svojem podjetju. Verjem sem uspešen in produktiven ter delam za dodano vrednost. Hohštaplarija in visoka izobrazba brez prakse pa ne gresta skupaj.
McLarnovc
04. 02. 2017 19.56
medo90 pojdi še malo spat. Ni še pomlad...
?asjeza
03. 02. 2017 11.11
+9
vsi bi radi imeli plačo 3000eurov kdo bo pa dejansko delal se v šoli noben ne sprašuje
ficfiric 1
03. 02. 2017 14.46
+2
Delal bodo uni za 500e...lahko da kmalu tud sam za pest krompirja ker riza glih nimamo...
Mejduš
03. 02. 2017 11.10
+1
Dokler so starši živi so dolžni da stojijo obstrani,če rabijo pomoč sejim pomaga če imaš možnosti.
cefre
03. 02. 2017 14.55
+3
Starši so dolžni otroka od malega vzgajati za odgovornost in delavnost. ŽALOSTNO je, da tega starši ne delajo!
Paradox
03. 02. 2017 11.01
+21
Pri 14. letih morajo šolarčki še vedno spraševati, če grejo lahko na WC, medtem pa tudi razmišljati o službi v prihodnosti..