Ločevanje odpadkov: problematični črni zabojniki, embalaža z vsebino, plastične vrečke v bio odpadkih ...

Se vam kdaj zgodi, da stojite pred koši in niste prepričani, v katerega naj vržete določeno smet? Preverili smo, kje delamo največ napak in kaj nam gre dobro od rok. Povprašali smo tudi, v kateri zabojnik sodijo odpadki, pri katerih se v uredništvu nikakor nismo mogli zediniti ... Pri nekaterih smo dobili različne odgovore.

Odpadki - 3

(Foto: Aljoša Kravanja)

Podatki o količini zbranih odpadkov na leto kažejo, da je odpadkov vse več, so pojasnili v podjetju Snaga Maribor in dodali, da je to logična posledica množične potrošnje. Izjemi sta bili leti 2012 in 2013, ko so ''količine zbranih odpadkov predvsem zaradi gospodarske krize v občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, padle, zdaj spet iz leta v leto rastejo''

Tema letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki letos poteka od 21. do 29. novembra, je dematerializacija. ''Kako ravnati, da odpadkov sploh ne bi proizvedli oziroma, da bi jih proizvedli čim manj? Kako lahko to doseže posameznik? Tako, da si na primer že pred nakupom zastavi tri ključna vprašanja: Ali to zares potrebujem? Ali moram to nujno kupiti (imeti) in ali lahko kupim rabljeno, predelano ali popravljeno?''

Na drugi strani pa v ljubljanski Snagi k sreči tako na svojem območju in tudi drugod po Sloveniji opažajo tudi trend zmanjševanja količin nastalih odpadkov na prebivalca. Količina odpadkov, namenjenih za recikliranje in kompostiranje, pa iz leta v leto narašča, lani so v Ljubljani ločeno zbrali kar 65 odstotkov vseh odpadkov.

Največ napak naredimo pri črnih zabojnikih

Obvezno ločevanje odpadkov je že kar nekaj let nujno povsod po Sloveniji, a vseeno lahko v koših na javnih krajih opazimo napake, prav tako pa se mnogi znajdemo pred koši z odpadkom v rokah, za katerega nismo prepričani, v kateri koš spada.

Na komunalnih podjetjih opažajo, da največ napak še vedno delamo pri odpadkih, ki se znajdejo v črnih posodah - torej v posodah za mešane komunalne odpadke. V teh se tudi kaže nezainteresiranost za ločevanje odpadkov, saj pogosto, predvsem v blokih, v mariborski Snagi najdejo tudi zeleni obrez oz. druge vrste odpadkov, ki bi jih nekdo, ki bi mu bilo mar, lahko enostavno ločil. Na mariborski Snagi so še pojasnili, da se v črnih zabojnikih prepogosto znajdejo tudi odpadki, ki bi jih z lahkoto ločili na papir, embalažo in steklo, še več, notri se znajdejo celo tudi nevarni odpadki, ki sodijo v zbirne centre.

V ljubljanskem komunalnem podjetju pa kot največjo problematiko opažajo, da v črnih zabojnikih najdejo zelo veliko zavržene hrane oziroma embalaže, v kateri je hrana. Po podatkih ministrstva za okolje je v letu 2014 količina zavržene hrane znašala 60 kilogramov na prebivalca. Toliko hrane zavržemo v celi verigi proizvodnje, v povprečnem gospodinjstvu smo odgovorni za približno tretjino odpadkov (24 kilogramov na prebivalca). Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov letno. V Snagi Ljubljana so v zabojnikih našli užitno hrano - od svežega sadja do kruha.

Odpadki - 11

Očitno vse, za kar ne vemo natančno, v kateri zabojnik odložiti, odvržemo v črnega z mešanimi odpadki. (Foto: Aljoša Kravanja)

V zabojniku za embalažo embalaža z vsebino

Najpogostejša napaka, ki jo, kar se tiče zabojnikov za embalažo (rumen pokrov), opažajo v Snagi Ljubljana, je, da v zabojniku za embalažo konča embalaža z vsebino vred. Pravilno je, da embalažo pred odlaganjem izpraznimo in jo, če gre, stisnemo, da zavzame čim manj prostora.

V mariborskem komunalnem podjetju pa so nam pojasnili, da velikokrat med embalažo najdejo tudi papir, ''prav tako tudi večje kose embalaže, ki jih uporabniki ne spravijo skozi pripravljene reže na posodi, ampak jih odložijo zraven posode. Ker je embalaža lahka, jo nato veter razpiha po okolici in tako pride do onesnaženja okolja''. Sicer pa ugotavljajo, da uporabniki vedo, kaj spada med odpadno embalažo.

Oprati embalažo ali ne?

Komunalni podjetji smo povprašali tudi, kako je s pranjem embalaže. ''Pomembno je, da embalažo vedno izpraznimo. Če je mogoče jo tudi stisnemo, tako da nam pri ločevanju doma in kasneje pri odlaganju zavzame čim manj prostora. Preden embalažo odložimo, ji vedno odstranimo pokrovček ali zamašek. Embalaže pa ni treba izpirati ali prati,'' so poudarili pri Snagi Ljubljana.

''Posebej k pranju ne pozivamo, trenutno nam je pomembneje, da se uporabniki zavedajo, da odpadkov ne ločujejo zaradi zakonskih predpisov, ampak predvsem zaradi tega, ker količine rastejo in če želimo ohraniti trenutni standard bivanja, moramo odpadke uporabljati kot nove sekundarne vhodne surovine,'' pa so nam odgovorili pri Snagi Maribor.

Pri papirju nimamo težav

Očitno Slovenci, saj so nam to potrdili tako na mariborski kot ljubljanski Snagi, vemo, kaj sodi v zabojnik za papir. V zabojniku se znajde sicer tudi karton, ki sicer sodi na zbirne centre. Prav tako večjih težav nimamo s steklom. V podjetjih so le opozorili, da kovinski pokrovčki od kozarcev ali steklenic sodijo v zabojnik za embalažo, plutasti zamaški pa sodijo med preostanek odpadkov. 

V bio odpadke plastične vrečke ne sodijo

Tudi v rjavih zabojnikih se večinoma znajdejo pravi odpadki, a tako Snaga Maribor kot Ljubljana opozarjata, da ''bioloških odpadkov v rjavo posodo ne odlagamo v plastični vrečki''.

Odpadki - 8

Plastične vrečke v teh zabojnikih nimajo česa iskati, pravijo pri komunalnih podjetjih. (Foto: Aljoša Kravanja)

''Najbolje je, da biološke odpadke zbiramo v papirnatih, biorazgradljivih polietilenskih ali pa biorazgradljivih vrečkah iz koruznega (ali drugega rastlinskega) škroba. Ker pod vplivom toplote in svetlobe 100-odstotno razpadejo, odpadke lahko v rjav zabojnik odvržemo skupaj z vrečko. Povsem v redu je tudi, če bio odpadke odlagate zavite v časopisni papir, vrečko od kruha (če seveda ni plastična), papirnate kuhinjske krpice,'' so zapisali v ljubljanskem komunalnem podjetju, kjer so še dodali, da med bio odpadke spadajo tudi papirnate brisačke, robčki in prtički/serviete, nekateri namreč to odlagajo med papir, kar je seveda napaka.

Nekateri ''problematični'' odpadki

Zbrali smo nekaj najbolj ''problematičnih'' odpadkov, za katere številni ne vedo, v kateri zabojnik sodijo in na podlagi odgovorov je nekaj zmede tudi pri komunalnih podjetjih.

Lak za nohte je nevaren odpadek in ga je treba odnesti v zbirni center ali v pomično zbiralnico za nevarne odpadke. Nevaren odpadek je tudi uporabljeno jedilno olje, ki ga je prav tako treba odnesti v zbirni center oziroma v premično zbiralnico za nevarne gospodinjske odpadke, ki ob različnih dneh med pomladjo in jesenjo stoji na različnih lokacijah, sta odgovorili obe omenjeni komunalni podjetji. Med nevarne odpadke sodi tudi dezodorant v spreju in pa embalaža od Biokilla.

Papirnati lončki za kavo, ki jih dobimo na avtomatih, sodijo v zabojnik z odpadno embalažo. Med embalažo spada tudi povoščen in plastificiran papir.

Lak za nohte z bleščicami

Laki za nohte spadajo med nevarne odpadke. (Foto: Thinkstock)

Med tem ko papirnate brisačke spadajo med bio odpadke, pa debelejši karton, na katerega so brisačke praviloma navite, spada med odpadni papir in tako mora romati v zabojnik za papir. Poštna ovojnica s plastificiranim okencem ali plastificirano nalepko z naslovom prav tako paše v zabojnik za papir.

Kaj pa prazna steklenička od parfuma, s katere ne moremo sneti plastičnega pršilca? Tu smo dobili različna odgovora. Pri mariborski Snagi nam priporočajo, da ga damo v črni zabojnik za mešane odpadke, pri ljubljanski Snagi pa, da sodi v zabojnik za steklo, ker je pretežni del embalaže steklene.

Različna odgovora sta priromala tudi, ko smo podjetji povprašali, kam sodi lesen pribor oziroma drugi manjši leseni izdelki. Pri Snagi Maribor pravijo, da sodijo v odpadke iz lesa, če gre le za en manjši izdelek, pa lahko to odvržemo v črni zabojnik. Ljubljanska Snaga pa meni, da lahko lesen pribor odvržemo v zabojnik za biološke odpadke (rjavi zabojnik).

V tega oziroma v kompostnik pri mariborskem komunalnem podjetju pravijo, da sodi tudi žaganje od malih živali (hrči, morski prašički), v katerih so tudi iztrebki. Če ne gre za žagovino, ampak za mačji posip, pa to seveda spada v črni zabojnik. Pri ljubljanski Snagi bi v črni zabojnik stresli tudi žaganje.

Ločujemo zase in ne za komunalno podjetje

Še vedno velja prepričanje, da odpadke ločujemo namesto oziroma za komunalno podjetje. Tako v Snagi Ljubljana kot v Snagi Maribor so zatrdili, da je to povsem napačno mišljenje, saj odpadke ločujemo predvsem zase in smo za odpadke, ki jih pridelamo, odgovorni mi sami.

Odpadki - 13

(Foto: Aljoša Kravanja)

Obveza komunalnih podjetij pa je, da za odpadke ustrezno poskrbi. ''Tako ni samo v Sloveniji, pač pa je značilnost vseh urejenih družb, in je tako urejeno tudi zakonodajno. Uporabniki so torej dolžni ločevati odpadke, saj je ena od uporabnikovih obveznosti, da posamezno vrsto odpadka odloži v ustrezen zabojnik. Med prepovedmi sta prepoved mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki in prepoved odlaganja ločenih frakcij (papir, embalaža, steklo) v zabojnike za preostanek odpadkov,'' so še pojasnili na Snagi Ljubljana.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 232
cherryDrops 22.11.2016 11:12:08
Vidim, da zelo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji kar nekaj trgovin, kjer je možno nakupovati določene izdelke brez embalaže — prineseš svojo ali pa je ta vračljiva. KARTA TRGOVIN: httpdvopičjepoševnicapoševnicaebm.sipoševnicazwpoševnicadompoševnicakarta-trgovinpoševnica Se opravičujem za tak internetni naslov, ampak 24ur ne dovoli vsebovanja povezav v komentarje! Upam, da vam uspe opreti stran!
Več komentarjev