Predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Lars Nyberg je v odzivu na poročilo računskega sodišča poudaril, da so vseskozi sodelovali z revizorji in drugimi državnimi inštitucijami. Povedal je, da so bili na začetku majhni, v lanskem letu so po njegovih besedah dosegli znatne uspehe, ki jih marsikdo v tujini zavida. Kot pravi, bodo "vsekakor poslušali računsko sodišče in poskrbeli za stvari, za katere lahko in za katere še nismo".
Glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson je dejal, da DUTB revizijsko poročilo za "zelo turbulentno" leto 2013 jemlje zelo resno in kot konstruktivno povratno informacijo delovanja, odzivno poročilo pa bo pripravila čim prej. Po njegovih besedah so se revizorji osredotočili na prvo leto delovanja, ki je bilo še posebno kritično in kaotično, niso pa se osredotočili na končne rezultate, ki so jih dosegli v slabi banki. Pogreša torej skupno oceno učinkovitosti DUTB - ali so dosegli cilj, torej omogočili dokapitalizacijo dveh najpomembnejših bank v državi, ki so bile v zelo slabem položaju. To bi bilo potrebno za končno oceno, ali je bil denar prav porabljen, je dejal Mansson. Po njegovem mnenju so denar pametno porabili.
Glede neustanovitve sklada je dejal, da bi ga morali ustanoviti v primeru dokapitalizacije bank, če bi postali lastniki bank, a se to ni zgodilo. Glede pogodb z bankami pa je dejal, da niso imeli dostopa do podatkov, ki so jih dobili šele pozneje.
Glede očitkov o porabi denarja mimo javnih naročil je Mansson dejal, da bi slednja vzela veliko časa, več mesecev, zato medtem ne bi mogli optimalno delovati. Zatrdil je, da so pogodbenike izbrali skrbno, kot dober gospodar, po premisleku in posvetovanju ter da so izbirali med različnimi ponudbami. Verjetno pa bi lahko delovali ceneje, če bi na začetku vedeli, kar vemo sedaj, je priznal. Dodatne stroške, okoli 3,1 milijona evrov, so povzročile predvsem spremembe v usmeritvah vlade, kako se bo saniralo banke in kdaj bodo terjatve prenesene.
Po zagotovilih izvršnega direktorja za korporativne zadeve Aleša Koršiča so spoštovali zakon o javnih naročilih in druge predpise. Glede potovalne agencije je dejal, da je v letu 2013 prejela 2000 evrov, kar je bila letalska karta s pribitkom. Zanikal je, da nekatere plačane storitve niso bile izvedene, in zatrdil, da so bile tudi skrbno nadzorovane in pregledane. Zatrdil je, da so računskemu sodišču dali dokumentacijo, iz katere je to razvidno.
Povedal je, da kritike jemljejo resno in da bodo skušali popraviti napake. "Zavedamo se, da je to del igre, vendar bomo skušali v prihodnosti biti karseda transparentni," je dodal. Glede tajnosti podatkov je poudaril, da ne morejo takoj dati vseh podatkov, ker bi bili lahko v nasprotnem primeru manj učinkoviti pri svojem delu. Nekaj podatkov pa bo vedno tajnih, je dejal. Govorimo o poslovnih skrivnostih, katerih razkritje bi lahko ogrozilo delovanje DUTB, je dodal Koršič.
Koršič je glede plač v letu 2013 povedal, da gre pri prejemkih za odpravnine, da se zdaj držijo politike za povračilo stroškov, sprejete leta 2014. Poudaril je, da so v stroške poslovanja na primer vključene tudi sodne takse, ki ne morejo biti predmet javnega naročila. Zatrdil je, da si direktorji ne pišejo sami potnih stroškov in da si ne zaračunavajo neupravičenih stroškov.
Glede morebitne zamenjave izvršnih direktorjev je Mansson dejal, da ga je prejšnja vlada prosila za sodelovanje. Če je stališče zdajšnje vlade drugačno, je pripravljen oditi. Poudaril je, da ima druge ponudbe, ki so celo bolje plačane, in da ne namerava ostati do konca mandata slabe banke.
V TI Slovenia opozarjajo na pretirano stopnjo tajnosti
Na protikorupcijski komisiji medtem pozdravljajo izdajo poročila računskega sodišča v primeru DUTB. Po njihovih ugotovitvah revizorji potrjujejo ugotovitve komisije, ki je novembra lani poročilo in oceno stanja DUTB posredovala predsedniku vlade, finančnem ministrstvu in DUTB, in zahtevala ukrepanje. Prejela je odzive vseh treh, jih preučila ter zahtevala dodatne sestanke in pojasnila. Omenili so protikorupcijska tveganja pri angažiranju zunanjih izvajalcev, kadrovanju in plačah, odločanju in upravljanju.
Kot ugotavljajo na računskem sodišču, je vlada že pri pripravi Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank storila nekaj ključnih napak, ki se odražajo na poslovanju slabe banke in vplivajo na razpolaganje z javnim denarjem, na kar sta že prej opozarjali tako protikorupcijska komisija kot Transparency International (TI Slovenia). "Rokohitrska priprava zakonodaje se je že v preteklosti izkazala kot pogubna za javne finance, kar se očitno kaže tudi v tem primeru," je opozoril generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.
V TI Slovenia so vnovič opozorili, da je bila slaba banka izvzeta s področja predpisov o integriteti in preprečevanju korupcije ter sistema javnega naročanja, "kar je v popolnem nasprotju z že ustaljeno prakso poslovanja v Sloveniji". Moti jih pomanjkljiv nadzor nad njenim delovanjem, poročanje o poslovanju in transparentnost poslovanja pa sta po njihovem mnenju neprimerna in nezadostna. "Že ob samem pogledu na
poročilo računskega sodišča je zaznati izjemno veliko stopnjo tajnosti podatkov, ki je po našem mnenju pretirana. Zato je vprašanje (pomanjkanja) transparentnosti potrebno upoštevati pri nadaljnjem urejanju poslovanja DUTB," je dodal Doria.
V oči predvsem bode dejstvo, da se DUTB ni držala niti obstoječih pravil, saj je zaposlovala izven predvidenih okvirov, ni izoblikovala zakonsko predvidenega sklada za stabilnost bank in je delovala mimo pravil o javnih naročilih, opozarjajo v TI Slovenija. "Višina denarja, ki je z DUTB šla mimo pravil, je zaskrbljujoča in terja ukrepanje pristojnih. Preveriti je treba osebno odgovornost vodilnih v DUTB," je povedal Doria. Skrbi jih tudi nepregledno delovanje upravnega odbora DUTB pri prenosu terjatev iz NLB in NKBM, saj s podrobnostmi ni seznanjal niti vlade niti skupščine DUTB.
V TI Slovenija pozivajo vlado in finančno ministrstvo, da podrobno preučijo ugotovitve računskega sodišča in delujejo v skladu z njegovimi priporočili. "Predvsem je pomembno, da se čim prej sprejmejo ukrepi, ki bodo preprečevali nesmotrno porabo javnih sredstev v prihodnje in celostno uokvirili delovanje DUTB na način, ki bo omogočal pregled nad njenim delovanjem s strani več nadzornih organov, kot tudi s strani zainteresirane javnosti," so še dodali.
Stranke pozivajo k odpravi nepravilnosti in iskanju odgovornosti
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da DUTB ni poslovala v skladu z delovanjem javne institucije, ki bi še posebej morala delovati zelo skrbno z zaupanim davkoplačevalskim denarjem. Meni, da bi moral upravni odbor slabe banke sam odstopiti. ''Vsak, ki da kaj na integriteto, bi v takšnem primeru vsaj ponudil odstop. Ugotovitve računskega sodišča so namreč alarmantne, saj DUTB ni spoštoval sklepov vlade, zakonodaje, internih pravil in pravil o javnem naročanju. Obnašali so se kot zasebna družba na Divjem zahodu, kjer je vse dovoljeno. Očitno so se dogajale tudi določene kriminalne dejavnosti,'' je opozoril. Vlado in DZ je pozval k pripravi pravne podlage, ki zadeva sanacijo bančnega sistema in delovanje DUTB.
Po besedah poslanca SDS Andreja Širclja, sicer nekdanjega neizvršnega direktorja DUTB, je treba ustanovitev družbe postaviti v kontekst časa, v katerem je nastajala - ko banke slabih terjatev niso urejale same in jih je bilo treba reševati. Kot je poudaril, DUTB ni bil izvzet iz obstoječih pravil, ampak je bil v DZ glede tega sprejet poseben zakon, ki je določal posebna pravila. V smislu sprejemanja te zakonodaje Šircelj sicer prevzema svoj del odgovornosti, poudarja pa, da je DUTB kljub težkim začetkom v tem obdobju, zlasti v zadnjem času, opravila tudi marsikaj dobrega.
Glede predvidenih vladnih ukrepov, ki vključujejo tudi znižanje prihodke vodilnih v DUTB, pa je Šircelj dejal, da je sedanje dohodke neizvršnih direktorjev predpisala vlada Alenke Bratušek. Bratuškova sicer trdi nasprotno in je danes s prstom bolj pokazala na Janševo vlado, ki je tudi sprejela zakon o ukrepih za krepitev stabilnost bank. V ZaAB so iz opozicije že tedaj opozarjali na vprašljivo primernost mehanizma t.i. slabe banke za sanacijo bančnega sistema v naši državi. Njena vlada, kot trdi Bratuškova, ni imela časa izbirati drugačne poti. Po njenih besedah so skušali zadeve čim bolj popraviti, a priznava, da so lahko "kakšno stvar tudi nenamerno izpustili".
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se strinja, da je poročilo zaskrbljujoče, zato od finančnega ministra pričakuje, da bo sprejel ukrepe, ki bodo zagotovili bolj transparentno delovanje DUTB. Država mora po njegovih besedah "najmanj zamenjati izvršne direktorje, neizvršne direktorje, znižati plače in, kar je najpomembneje, še enkrat opraviti vrednotenje vsega premoženja, ki smo ga prenesli na slabo banko". Vlada Bratuškove je sicer po njegovi oceni lahko odgovorna zgolj za dogajanje, povezano z vrednotenjem. V SD v tem pogledu prevzemajo svoj del odgovornosti.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je poudaril, da so znotraj slabe banke ljudje, ki so bili plačani in odgovorni za izvajanje predvidenih ukrepov. Napake, ki jih očita računsko sodišče, po njegovem prepričanju terjajo kadrovske zamenjave pri tistih, ki svojih obveznosti niso izpolnili, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega menedžerja. Svoj del odgovornosti bo morala po njegovih besedah prevzeti tudi vlada, ki je v funkciji skupščine. Jurša je še izpostavil, da so nekateri v DUTB imeli "astronomske plače", zato meni, da jih je treba znižati.
V SMC po prvem pregledu poročila računskega sodišča položaj ocenjujejo kot resen. Poslanka Urška Ban je spomnila na očitke sodišča, ki se nanašajo na obdobje prejšnjih dveh vlad, odgovornost za ukrepanje pa ima tudi sedanja vlada.
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec pravi, da je poročilo računskega sodišča pričakovano, saj na DUTB "vlada velika zmeda, velika kuhinja". Po njegovih besedah je treba pograjati ministrstvo za finance. "Očitno so stavili na to, da bodo Skandinavci, ki naj bi bilo pošteni ljudje, tudi pošteno upravljali to institucijo. A izkazalo se je, da niso nič boljši od slovenskih menedžerjev," je oster Mesec. Tako se strinja, da je treba iskati politično kot kazensko odgovornost za napake.
Ministrstvo: Pripravili bomo odzivno poročilo
Na finančnem ministrstvu so napovedali, da bodo z vlado pripravili odzivno poročilo, ki bo predstavljalo ustrezen odziv na očitke, vključujoč popravljalne ukrepe. Pojasnili so, da je finančno ministrstvo v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča in drugih pristojnih institucij pripravilo celovit paket sprememb in ukrepov, ki se bodo nanašali na delovanje DUTB.
Ukrepi Cerarjeve vlade
Zaradi že dveh negativnih poročil o slabi banki bodo zamenjali tri neizvršne direktorje in nižali plače, so poročali v oddaji 24UR. Čeprav ministri zahtevajo večji nabor kandidatov za nove neizvršne direktorje, so bila še včeraj na mizi samo tri imena: Marko Simoneti, profesor ljubljanske pravne fakultete in nekdanji šef Ljubljanske borze, Primož Karpe, nekdaj zaposlen v Telekomu in SKB banki, danes pa nadzornik Gorenjske banke in Stojan Petrič, upokojeni dolgoletni šef Kolektorja, ki je kot pogoj postavil, da bi delo opravljal brezplačno. Čeprav je Petrič ovaden zaradi domnevno spornih okoliščin privatizacije Kolektorja in prevzema podjetja Etra - preiskuje ga namreč NPU - je za SD edini sprejemljiv. Podobno kot Petrič so namreč prepričani, da gre zgolj za neupravičeno diskreditacijo.
KOMENTARJI (1103)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.