Novi nadškof: Čudna so Božja pota, upam, da ve, kaj dela

Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je na tiskovni konferenci razkrila ime novega ljubljanskega nadškofa. Papež Frančišek je na to mesto imenoval frančiškana Staneta Zoreta.

Pater Stane Zore je provincial Slovenske frančiškanske province sv. Križa od aprila 2010 (drugi mandat) in predsednik Konference redovnih ustanov v Sloveniji. V času, ko je nadškofija čakala za nadškofa, se ga je omenjalo kot enega izmed možnih kandidatov za vodenje nadškofije.

V intervjuju, ki ga je danes dal za Radio Ognjišče, je Zore dejal, da na svoje dosedanje delo gleda s hvaležnostjo, v prihodnost pa z upanjem, da je Bog tisti, ki bo pošiljal ljudi s potrebnimi sposobnostmi, "da bomo lahko skupaj uresničevali osnovni načrt, ki je prinašati ljudem sporočilo odrešenja". "Kajti če tega ne prinašamo, potem so vse druge stvari predstava za medije ali podatki za arhive, človeku samemu pa ne služijo," je dejal. Dodal je, da si želi imeti pred očmi človeka in odkrivati njegove potrebe v vsakdanjem življenju.

Na vprašanje, ali je mogoče povleči vzporednice med službo provinciala frančiškanov, ki mu je z današnjim imenovanjem za nadškofa ugasnila, in službo nadškofa, je odgovoril, da imata obe službi temeljno potezo, to je, da gre pri obeh za služenje. Je pa služba nadškofa po njegovi oceni bolj izpostavljena in prinaša večjo odgovornost.

Pri obeh službah pa je ključno služenje. "Če namreč pozabimo na to, potem zganjamo oblast, smo avtoriteta, nismo pa predstojniki v pravem pomenu," je dejal. Dodal je, da tudi Jezus nog učencem ni umil zaradi lepšega, "ampak ker naj bi bil prvi vsem služabnik".

Pri delu v nadškofiji 36. škof ljubljanske škofije (prvi iz reda frančiškanov) veliko upanje polaga v svoje sodelavce in duhovnike: "Vem namreč, da sam ne morem nič. Duhovniki so namreč tam, kjer Cerkev živi svoje življenje, in vedo, kaj ljudje pričakujejo." Od duhovnikov Zore pričakuje, da mu bodo pomagali in da bodo drug ob drugem rasli v medsebojnem zaupanju: "Ker le takrat, ko si zaupamo, smo lahko iskreni in ni skritih načrtov, ampak iskanje najboljšega za ljudstvo, h kateremu smo poslani."

Poleg sodelovanja z duhovniki si želi tudi sodelovanja z laiki in tistimi, ki ne izpovedujejo krščanstva. "Konec koncev vsi živimo v istem prostoru in si želimo, da bi bil ta prostor prijazen za vsakega posameznika," je pojasnil.

Dejal je še, da je Slovenija lepa in ima krasne ljudi: "Pomembno je samo, da te ljudi in njihove sposobnosti začnemo usmerjati v graditev dobrega in da začnemo skupaj iskati skupno dobro. Prenehati se moramo bati drug drugega in si nasprotovati."

Verniki so mu zaploskali

Redovnik in duhovnik Zore bo, kot je dejal, v škofa najverjetneje posvečen proti koncu novembra, ob današnjem prazniku sv. Frančiška pa je vodil slovesno mašo v frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Tromostovju, kjer je doslej deloval kot vodja slovenskih frančiškanov. Pred začetkom maše je polna cerkev novico, da je Zore novi nadškof, pozdravila z aplavzom.

Zore se je vernikom zahvalil za pozdrav in jih prosil, naj vsak dan tako združijo roke, a ne v ploskanje, temveč v molitev. Svoje imenovanje pa je komentiral z besedami: "Čudna so Božja pota, upam, da ve, kaj dela."

V pridigi med današnjo mašo na praznik ustanovitelja redovnikov frančiškanov Frančiška Asiškega je Zore poudaril, da nam ta svetnik s preloma iz 12. v 13. stoletje govori tudi danes, v začetku tretjega tisočletja.

Ko je Frančišek pel o lepoti stvarstva in s stvarstvom hvalil Boga, je bil slep in izčrpan od bolezni, zaznamovan z Jezusovimi ranami in je potem v kratkem tudi umrl. Ko je sam na nek način stopil v telesno temo, je začel peti o soncu in lepoti vsega okoli njega, kajti njegov pogled ni izhajal iz luči, ki je prihajala v njegove oči, njegov pogled je bil pogled srca, je dejal Zore.

Po Zoretovih besedah je bil Frančišek zazrt v Boga, ta zazrtost pa ga ni ločila od resničnosti. Kot je pojasnil, je hotel Frančišek Jezusa Kristusa videti v njegovem pomanjkanju, v njegovem uboštvu, v tem učlovečenem Bogu pa je tudi začel živeti kot brat vsem.

Kot poudarja Zore, namreč pristna duhovnost ne more ostati odmaknjena v pobožnih molitvah in lepih obredih, vse to je sicer potrebno, vendar se mora duhovnost tudi utelesiti, kakor se je utelesila Frančiškova duhovnost. Frančišek je namreč iz pogleda, uprtega v Boga, vedno znova videl človeka v njegovi konkretnosti, ranjenosti – naj si je bil to nekdo, ki je oblačil pisana oblačila, ali pa revež na cesti, ki mu je dal, kar je mogel, kajti na ta način je vrnil Bogu, kar mu je posodil, pojasnjuje Zore.

Tako nas po Zoretovih besedah Frančišek tudi danes vabi, naj gremo od oltarja v svet in imamo odprte oči za brate in sestre ter tako utelešamo evangelij.

Čestitke se vrstijo

Novoimenovanemu nadškofu je zjutraj že čestital predsednik SŠK in dosedanji apostolski administrator Andrej Glavan. V pismu, ki ga je poslal iz Rima, kjer se udeležuje sinode o družini, je izrazil svoje veselje, da bo ljubljanska nadškofija in cerkvena pokrajina dobila novega pastirja, pri tem mu bodo koristile bogate izkušnje, ki si jih je pridobil kot provincial in predsednik omenjene konference.

"Prepričan sem, da si boste s številnimi duhovniki, redovniki, redovnicami in laiki znali medsebojno prisluhniti in da boste z veseljem in modrostjo usmerjali skupne napore za življenje po Jezusovem evangeliju," je Glavan zapisal v pismu Zoretu.

Vso ljubljansko nadškofijo in metropolijo Glavan vabi, da novega nadškofa podprejo z vztrajno molitvijo. Glavan je v imenu vseh članov SŠK Zoretu tudi čestital in izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali.

Generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec je na novinarski konferenci dejal, da je imenovanje patra Staneta Zoreta za novega nadškofa lepo presenečenje tako zanj kot tudi za vso našo slovensko Cerkev, zato je že danes napovedal, da bo imel Zore prihodnji petek novinarsko konferenco, na kateri bo na voljo za vsa vprašanja javnosti. Datum njegovega posvečenja še ni določen, v ljubljanski nadškofiji pa bodo v kratkem oblikovali odbor za pripravo posvečenja.

Imenovanju novega nadškofa namreč sledi umestitev, ki običajno poteka v stolnici nadškofije. Po prebrani papeževi buli o imenovanju novega nadškofa umesti apostolski nuncij. Nadškof prejme palico, znamenje škofovske službe, sede na škofovski sedež, nato pa vodi evharistično bogoslužje, pri katerem sodelujejo škofje, duhovniki in verniki iz domovine in tujine. Običajno so navzoči tudi predstavniki civilne oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja.

Tri mesece po prevzemu škofije je metropolit dolžan papeža prositi tudi za palij, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Gre za ovratnico iz bele volne, pretkano s črnimi križi.

Na nadškofa čakali 14 mesecev

Ljubljanska nadškofija je bila brez nadškofa od konca julija lani, ko je papež Frančišek sprejel odpoved službi takratnega nadškofa Antona Stresa in takratnega mariborskega nadškofa Marjana Turnška.

Da je ljubljanska nadškofija na nadškofa čakala dobrih 14 mesecev, po mnenju poznavalcev ni nenavadno, še posebej ne v razmerah, v katerih se je znašla mariborska nadškofija, z njo pa celotna Cerkev v Sloveniji. Da je papež Janez Pavel II. namesto Franca Rodeta leta 2004 imenoval novega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana je denimo minilo osem mesecev.

Štuhec: To, da je novi nadškof frančiškan, je svojevrstno sporočilo

Teolog Ivan Štuhec je s papeževo izbiro ljubljanskega nadškofa zadovoljen. Sam je tudi pričakoval, da bo novi ljubljanski ali mariborski nadškof postal kdo izmed frančiškanov: "Frančiškani so ubožni red in če je Vatikan hotel postaviti kakšno znamenje v Cerkev na Slovenskem, potem je bilo pričakovati, da bo za nadškofa imenoval frančiškana."

Frančiškana Staneta Zoreta, ki je danes postal novi ljubljanski nadškof, moralni teolog in profesor na teološki fakulteti Štuhec, kot pravi, posebej dobro ne pozna, se mu pa zdi dobro, da je bil izmed kandidatov (tudi frančiškanskih), katerih imena so krožila v javnosti, izbran nekdo, "ki ni veljal ravno za velikega favorita".

To po Štuhecovih besedah tudi pomeni, da je bil Zore imenovan "brez kakšnih ozadij sivih stricev". Kot namreč pojasnjuje, se je v postopku iskanja novega ljubljanskega nadškofa pojavljalo precej lobiranj za eno ali drugo osebo.

Na vprašanje, ali je na papeževo izbiro vplivalo dejstvo, da je papežu Frančišku blizu ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški, Štuhec izraža prepričanje, da papež ne izbira po tem ključu. "Tisto, kar se meni zdi logično, je, da tudi frančiškani, kot eden izmed najmočnejših redov v Sloveniji, dobijo škofa," je dejal.

Štuhec apostolskemu nunciju v Sloveniji Juliuszu Januszu tudi čestita, da mu je uspelo ime novega ljubljanskega nadškofa obdržati v tajnosti vse do zadnjega trenutka, "kar za Slovenijo ni običajno": "To pomeni, da je nunciju tokrat uspelo prerezati tudi tiste vire informiranja, ki so v prejšnjih primerih vedno že kakšen dan prej uspeli izvedeti, kdo bo kakšen škof."

Glede mariborskega nadškofa, ki ga mariborska nadškofija še vedno čaka, pa je Štuhec prepričan, da ga še ne bo tako kmalu. "Mariborski nadškof po mojem ne bo imenovan, dokler na relaciji mariborska nadškofija-upniki ne bo prišlo do nekega zavezujočega dogovora," dodaja.

Rode: Prepričan sem, da bo Zore kos svoji nalogi

Novoimenovanemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Stanetu Zoretu je danes že čestital tudi kardinal Franc Rode. Obljubil mu je "duhovno bližino in molitven spomin pri Gospodovem oltarju". Kot meni Rode, so pričakovanja vernikov in slovenske javnosti zelo velika, zato bo Zoretovo pastirsko poslanstvo toliko težje, a bo Zore kos tej nalogi.

V izjavi ob imenovanju novega ljubljanskega nadškofa je Rode zapisal, da škofje, duhovniki, redovniki in verniki novega nadškofa z veseljem sprejemajo in so hvaležni svetemu očetu za to izbiro.

"Več kot leto dni čakanja na novega nadškofa v Ljubljani, nakopičena nerešena vprašanja, velika pričakovanja vernikov in slovenske javnosti postavljajo novega pastirja pred izjemno težke naloge. Prepričan sem, da bo Stane Zore, ki ga že dolgo poznam in cenim, kos tej zahtevni nalogi," navaja Rode.

Imenovanje novega mariborskega nadškofa pa je po njegovih besedah "iz razumljivih razlogov - nerešenih gospodarskih vprašanj" - pričakovati pozneje.

Molitveno podporo novemu nadškofu obljubil tudi Stres

Zoretu je ob imenovanju čestital tudi njegov predhodnik Stres. "Pri vseh njegovih prizadevanjih ga bo spremljala moja molitvena podpora," je v voščilu napovedal Stres.

Benedik: Je prijazen in dobrohoten

Teolog in zgodovinar Metod Benedik novega ljubljanskega nadškofa Staneta Zoreta ocenjuje kot že dokaj znano osebo, ki se je s svojim delovanjem že krepko zapisala v versko življenje na Slovenskem. "Gre za prijaznega, dobrohotnega, uvidevnega in široko razgledanega človeka," pravi. Vse to so po njegovem tudi lastnosti, ki so pomembne za nadškofa.

Benedik, sicer član reda kapucinov, Zoreta vidi kot človeka, ki je marsikaj naredil tako za frančiškane, kot tudi širše za redovništvo na Slovenskem. "S svojo dosedanjo dejavnostjo, najprej kot provincial frančiškanov v Sloveniji, nato pa preko romarskih svetišč, kjer je deloval, še posebej na Brezjah, se je že krepko zapisal v versko življenje na Slovenskem," pravi Benedik.

Po mnenju slednjega pri imenovanju frančiškana na mesto nadškofa ljubljanske nadškofije ne gre za to, da je papežu Frančišku blizu ustanovitelj frančiškanov Frančišek Asiški, ampak za to, da "so iskali najprimernejšo osebo glede na razmere, kakršne so". "Vemo, da so razmere precej razburkane, zato ni bilo lahko najti nekoga, ki naj bi se čim bolj znašel ter lepo in umirjeno vodil Cerkev na Slovenskem naprej," pravi. Ob tem Benedik izraža prepričanje, da je imel Frančišek pred očmi v mislih ravno to.

Prva naloga novega ljubljanskega nadškofa bi po prepričanju Benedika morala biti, da bo povezoval vse v Cerkvi na Slovenskem v smislu, da se bo "nadškofija začutila kot enotna in med seboj dobro povezana Cerkev, ker lahko edino taka ustrezno med seboj opravlja svoje poslanstvo". 

Katoliški laiki od Zoreta želijo odprt in kakovosten dialog

V Svetu katoliških laikov Slovenije pričakujejo, da se bodo z Zoretovim prevzemom službe uredile težave, ki so nastale po izpraznjenju škofovskega sedeža pred 14 meseci. Želijo si tudi, da bo novi nadškof, tako kot njegov predhodnik Stres, vodil odprt in kakovosten dialog s slovenskimi laiki in laiškimi organizacijami.

Današnjega imenovanja Zoreta za ljubljanskega nadškofa so se razveselili tudi v ustanovi Anin sklad, ki pomaga družinam z več otroki. Zore je sicer predsednik Konference redovnih ustanov v Sloveniji, ki je ustanoviteljica sklada, in tudi predsednik strokovno-nadzornega odbora Aninega sklada.