Vlada je danes pooblastila ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc za podpis sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides o prekinitvi stavkovnih aktivnosti. Prvak DeSUS Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan sta po odhodu z vlade sporočila, da so njihovi ministri tej odločitvi nasprotovali.
Premier Miro Cerar je izjavil, da je vlada danes dokazala, da odločno stopa po poti sprememb na bolje. To smo obljubili in to delamo, je dejal. Sprejeli so pomemben paket zakonov in druge rešitve. Kako je z zdravstveno reformo? Ni enostavno, pravi Cerar. Precej so se usklajevali, a so potrdili nekaj pomembnih zakonov. Danes so sprejeli zakon o tobačnih izdelkih, v 14 dneh bo ministrica prinesla popravke. Da, šli bomo naprej, je obljubil. Bilo je kar nekaj trenj pri razumevanju določb sporazuma, koalicija je bila pod vprašajem, končnega sporazuma še ni bilo, zato je Cerar zahteval sprejem odločitve. In jo očitno dobil.
"Moramo storiti vse, da sploh ne bo prišlo do potrebe po sprejemu interventnega zakona," je dejal. "Kazalci razvoja naše družbe so ta hip zelo pozitivni in če sedaj vsi ne vklopimo nekega razuma in zdravega odnosa do naše države, do naših ljudi, naše družbe, lahko ta dober proces prekinemo in to bi bilo zelo slabo," je opozoril.
Pojasnil je, da sama potrditev nadaljnjega pogajanja s Fidesom nima nobenih finančnih posledic, bodo pa te nastale, ko bo vlada na podlagi tega sporazuma sprejela načrt za odpravo čakalnih vrst, za kar bo treba nameniti nekaj denarja. A po njegovih besedah tu ne gre za povečanje plač, ampak za to, da bodo zdravniki, ki bodo več in dodatno delali za odpravo čakalnih vrst, za to dodatno nagrajeni.
Cerar je dejal, da vse tri stranke koalicije stopajo po isti poti. Zdravstvena reforma, je dejal premier, je izjemnega pomena. Vlada po njegovem stopa po pravi poti, zato bo pri tem vztrajal.
Ministrica ima podporo, je pojasnil, a se cela vlada zaveda, da je potrebno nadaljevati dialog tudi z ostalimi sindikati. Cerar verjame, da bo dialog v naslednjih dneh vzpostavljen, saj je potrebno za vsako ceno doseči sporazum. Tu ni umika, opozarja Cerar. Koalicijska partnerja sta bila zaradi preglasovanja v majhnem nelagodju, a odločitev je bila nujna!
Potrebe po sprejemu interventnega zakona ne bo, to mora biti vsem v interesu. Vklopiti je treba razum, pravi Cerar. Finančnih posledic pri sporazumu s Fidesom ne bo, bodo pa potem, ko bomo skrajševali čakalne vrste, je dejal premier. Pogajanja o sistemu plač vseh v javnem sektorju bodo prišla naknadno. Minister Boris Koprivnikar mora vzpostaviti stik s sindikati, je opozoril Cerar. Treba je iti naprej po poti reform, da bo sporazum dosežen.
Kako trdna je koalicija?
Kako trdna je koalicija in ali bodo zdržali do konca mandata, to je bilo za vlado najpomembnejše vprašanje. Da je bila koalicija nekaj časa resnično pod vprašajem, dokazujejo besede vodij poslanskih skupin SD in SMC Matjaža Hana in Simone Kuster Lipicer pred skupno izjavo koalicije. "No, pa da se še zadnjič postavimo skupaj," je dejal prvi, druga pa se je k novinarjem obrnila z besedami: "Verjetno želite še zadnje ekskluzivne posnetke."
Cerar je na to odgovoril, da so predčasne volitve konstantno na dnevnem redu in da temu ne posveča bistvene pozornosti. Delajo dobro, je opozoril in od tega ne odstopajo. O predčasnih volitvah premier ne razmišlja.
Ministrica dogajanja ni komentirala
Kolar Celarčeva je povedala, da je vesela, da so sprejeli tobačni zakon, odstopila je od predloga tobačnega centa, da bi tako prišla nasproti pogajalcem. Vlada bo tako dobila dodatna sredstva za zdravstveno blagajno. Do konca leta bodo pripravili zakon, s katerim bodo v proračun prenesli financiranje izdatkov, ki ne predstavljajo zdravstvenih storitev (pripravništva, priprave specializacij, itd.). Se bodo trošarine na tobak dvignile? Ministrica je dejala, da so začrtali dolgoročno trošarinsko politiko za tobak. Vlada bo v naslednjih mesecih sprejela ustrezne prilagoditve. Dogajanja na današnjem vladnem vrhu ni komentirala.
DeSUS in SD preglasovana, za Erjavca Cerarjeva pot ne zagotavlja obstoja koalicije
V DeSUS še vedno menijo, da je ministrica šla preko dogovora koalicije in da sporazum posega v enotni plačni sistem javnega sektorja, medtem ko SMC meni, da temu ni tako, je po seji vlade pojasnil prvak DeSUS Erjavec. Ponovil je, da tako preglasovanje pri sporazumu ni dobro in to lahko pelje v nestabilne razmere, je dodal. Po njegovih besedah pa so se dogovorili, da ministrica 12. decembra predloži vso potrebno reformno zakonodajo. Tedaj bodo ocenili, kako daleč je modernizacija slovenskega zdravstva, je dodal Erjavec.
Po Erjavčevih navedbah je zdaj Cerarjeva odgovornost, da nadaljuje zastavljeno pot, se izpogaja s sindikati javnega sektorja in tudi s Fidesom v taki meri, da bodo lahko za javni sektor uskladili ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali zaprtje državnega proračuna. Če bodo pogajanja z drugimi sindikati javnega sektorja neuspešna, bo morala vlada sprejeti enostranske ukrepe. A neusklajenega interventnega zakona poslanci DeSUS ne bodo podprli, je poudaril Erjavec.
Podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar je pred dnevi ocenil, da bi preglasovanje pri sporazumu pomenilo začetek konca te vlade. Po Erjavčevih ocenah se to seveda lahko zgodi. Spomnil je, da je preglasovanje na vladi možno, v DZ pa ne, ker vlada tam potrebuje 46 glasov. Če zadeve v DZ ne bodo usklajene, bodo po njegovih besedah padale in v tem primeru je scenarij znan. Erjavec je sicer zagotovil, da si ne želi predčasnih volitev, pač pa, da vlada zaključi mandat. A ne tako, da bodo povečevali plače tistim, ki sorazmerno solidno živijo, medtem ko pri skupinah z nižjimi dohodki varčujejo, je dodal.
Izpostavil je še, da bi kot zunanji minister rad dočakal odločitev arbitražnega sodišča, ki odloča o meji Slovenije s Hrvaško, saj da bomo tako prišli do stika z odprtim morjem. Tako je zavrnil špekulacije, ki po njegovih besedah prihajajo zlasti od nekaterih v SMC, da DeSUS dviguje temperaturo, ker naj bi se Erjavec kot minister bal arbitražne odločitve. Erjavec je še zagotovil, da DeSUS ni opozicija v koaliciji. "SMC je opozicija koalicijski pogodbi," meni prvak DeSUS. Ob tem obžaluje, da Cerar še zaupa ministrici za zdravje , ki ji je DeSUS odrekla podporo. A je po Erjavčevih navedbah premier tisti, ki določa, kdo bo "igral v ekipi".
Židan izpostavlja pomen reformnih zakonov
Tudi Židan je po seji izpostavil pomen reformnih zakonov, ki jih do omenjenega datuma pričakujejo od ministrice. Kot jim je bilo predstavljeno, sporazum ne prinaša nobene konkretne finančne obveznosti, ne za državni proračun ne za zdravstveno blagajno, ampak samo kaže, v katero smer naj bi se reševalo zadeve v zdravstvu, zlasti pri bolnikih, ki čakajo predlogo.
Dejal je, da naj bi šlo za usmeritve, ki se bodo pogajale na krovni komisiji, na kateri so prisotni vsi sindikati javnega sektorja. Normativi in standardi pa da so samo instrukcijski normativi in lahko javni zavodi ravnajo tudi drugače. Pri tem pa se Židan sprašuje, kako sporazum razumejo v Fidesu in ostalih sindikatih.
V SD ga namreč razumejo drugače in menijo, da posega v enotni plačni sistem. Podpirajo pa vse aktivnosti, ki so vezane na hitro skrajševanje čakalni dob. Danes jim je bilo obljubljeno, da bo v najkrajšem možnem času predstavljen poseben projekt, ki naj bi bistveno skrajšal čakalne dobe in za katerega bi se po navedbah ministrice namenilo 36 milijonov evrov.
"Ta projekt v tem trenutku ni pripravljen in upam, da nam bo prikazan v decembru," je dejal in dodal, da jim je bilo zagotovljeno, da bodo do 12. decembra dobili tudi vso potrebno zakonodajo, "ki bo učvrstila javni zdravstveni sistem in zdravstveni sistem kot celoto, pa tudi jasno nakazala vire".
Sam pa je, kot je povedal, predlagal še, naj bo istočasno predstavljen tudi vladni sklep ali pravni akt, da bi vsa naročanja v zdravstvu prenesli na centralizirano institucijo, "da se lobijem v zdravstvu takoj pristrižejo krila". V SD pričakujejo tudi, da se bo vlada pogovorila s sindikati javnega sektorja, pri čemer je spomnil na zavezo vlade, da nobene plačne skupine ne bo reševala posebej. "Ker so plačne anomalije povsod, se morajo reševati povsod," je dejal.
Fidesov odziv na odločitev vlade
Sindikat Fides je v odzivu na današnjo odločitev vlade zapisal, da so zadovoljni, da je vlada storila korak v pravo smer in
podprla sporazum, ki bo sprožilec nujno potrebnih sprememb za boljši zdravstveni sistem, na kar so zdravniške organizacije brez posluha politike opozarjale vrsto let. Zapisali so še, da so v začetku leta 2014 javno predstavili predlog reforme slovenskega zdravstvenega sistema, a odziva tedanjega resornega ministra ni bilo. Dodali so, da pričakujejo, da bodo za realizacijo zavez iz sporazuma že naslednji teden sedli z vlado za pogajalsko mizo.
Štrukelj opozarja, da je v sporazumu s Fidesom vse kaj drugega kot to, na kar se danes opozarja
Glavni vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin v javnem sektorju Branimir Štrukelj po zeleni luči vlade za podpis sporazuma s Fidesom napoveduje, da bodo tudi "sami vladi izstavili zahteve, ki bodo podobne tem, ki so jih sedaj dosegli zdravniki". Štrukelj je opozoril, da je v sporazumu s Fidesom še vse kaj drugega kot to, kar se sedaj izpostavlja, da je povezano z zdravstveno reformo. Izpostavil je "znatna zvišanja plač zdravnikov", zaradi česar je po njegovem mnenju jasno, da bodo vsi drugi v javnem sektorju pričakovali podobne spremembe.
"To pomeni, da se bomo sindikati v javnem sektorju temu dogovoru prilagodili tako, da bomo pogledali, kaj je v sporazumu in počakali, kaj bo zapisano v aneksu h kolektivni pogodbi za zdravnike. V skladu s temi izboljšanji bomo tudi sami vladi izstavili zahteve, ki bodo podobne tem, ki so jih sedaj dosegli zdravniki," je dodal. "Dvomim, da vlada je tako nereflektirana, da ne bi ugotovila, da če je eni od skupin v okviru enotnega plačnega sistema izboljšala plače, da jih bo morala slej ko prej izboljšati tudi drugim," je povedal.
Štrukelj ocenjuje, da je vlada očitno opustila trditev, ki jo je do sedaj ponavljala na pogajanjih s sindikati javnega sektorja, da makroekonomske razmere ne dopuščajo, da bi se odpravili vsi varčevalni ukrepi. Če ne bi opustila te trditve, ne bi pristala na izboljševanje plač zdravnikom, je dodal. Glede pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja, ki so po sklenitvi sporazuma s Fidesom zastala, pa je dejal, da v tem trenutku ne more govoriti v imenu vseh sindikatov, saj se mora z njimi še pogovoriti. To se bo verjetno zgodilo v ponedeljek.
V imenu šolskega sindikata Sviz, katerega glavni tajnik je, pa je dejal, da nima nobenega mandata, da bi "kar koli podpisoval, preden bo jasno, kakšna so ta izboljšanja za eno od skupin v javnem sektorju". Tako je povsem možno, da podpisa to leto ne bo, je dodal.
Potrditev bo zamrznila eno in začela drugo stavko
A potrditev sporazuma bo verjetno še zaostrila pogajanja z drugimi sindikati javnega sektorja. Glas so med drugim dvignili v Sindikatu zdravstva Slovenije, kjer opozarjajo, da vlada govori o zdravstveni reformi, nanje pa je pozabila, pa čeprav so nepogrešljiv del zdravstvenega sistema. "Današnja potrditev dogovora bo morda zamrznila stavko zdravnikov, a skoraj zagotovo sprožila novo – stavko zdravstva, stavko ljudstva," so v pismu opozorili premierja, ministrico za zdravje in Fides.
"Sestre in bolničarji ne hlastamo po pozornosti, zdravstvene administratorke, strežnice, kuharji, vzdrževalci in ostali delavci v zdravstvu ne jamramo, ampak za razliko od marsikoga od vas resnično delamo, saj brez nas ne bi bilo ne primerne oskrbe bolnikov ne nemotenega delovanja in obratovanja zdravstvenih zavodov ter bolnišnic! Smo tisti, ki delamo, ko zdravniki stavkajo, smo prvi in zadnji kontakt z bolnikom, smo aparat, ki skrbi za nemoteno delovanje zdravstvenih zavodov in bolnišnic, smo ponižni in prezrti delavci, smo žalostna slika zdravstva v Republiki Sloveniji," so še zapisali in opozorili, da so za razliko od zdravniških njihove plače mizerne.
Upor javnega sektorja oziroma ukrepi za njegovo zajezitev lahko ogrozijo državni proračun, ki ga je državni zbor sprejel kljub vrzeli zaradi nedorečenih plač v javnem sektorju. Če dogovora s sindikati ne bo, bo vlada enostransko ukrepala.
KOMENTARJI (1558)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.