'Opravičilo ni dovolj'

Predsednik DeSUS Karl Erjavec se je odzval na nedavne izjave sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa in dejal: "Če bi bil jaz minister, bi se mu Matilda zagotovo zgodila, ker bi ga umaknil." Izjave sekretarja po Erjavčevem mnenju mečejo slabo luč tako na ministrstvo kot tudi na vlado. Poudaril je, da je bil to eksces in da bi na ministrstvu morali ljudje delati iskreno, ne pa da govorijo eno in delajo drugo. Opravičilo Štrovsa tako Erjavcu ni dovolj.

Štrovs je v oddaji Preverjeno dejal, da se upokojenci nimajo česa bati, saj se jim ni potrebno bati, da bi izgubili službe in dodal, da se upokojenci lahko bojijo le "Matilde". V kasnejšem pojasnilu pa je dejal, da je s tem hotel reči zgolj to, da bo država naredila vse za izboljšanje položaja upokojencev in da se ostalim upokojencem ni bati znižanja pokojnin. "Če pa je bil kdo zaradi moje izjave prizadet, pa se mu opravičujem," je še dodal. Tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, je Štrovsovo izjavo označila kot neprimerno.

Rezman: Ne odstopamo od našega predloga zakona o socialnih transferjih

Poslanec DeSUS Vili Rezman pa je na novinarski konferenci DeSUSa dejal, da podpirajo vse socialne zakone, ki jih je predlagala vlada in jih bo v torek obravnaval državni zbor. Poudaril pa je, da vsi ti zakoni za upokojence ne pomenijo tako pomembnih sprememb kot novela zakona o socialnih transferjih, ki so jo predlagali sami v letu 2007. "Sedaj predlaganih popravkov v socialnih zakonih je komaj za eno desetino tistega, kar smo mi predlagali," je še poudaril Rezman.

Z zakoni bodo po njegovih besedah še najmanj pridobili upokojenci, saj zagotavljajo ostalim socialnim slojem, če primerjamo kumulativne zneske, 10-krat več sredstev, kot pa varstveni dodatek za upokojence. "Zato od našega predloga novele zakona o socialnih transferjih ne odstopamo, kot nekateri morda pričakujejo," je še dejal in opozoril na besede vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, da bodo predlagano novelo zakona o socialnih transferjih obravnavali januarja letos.

Erjavec: Predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja načeloma podpiramo

Erjavec je dejal, da se zavzemajo za sprejem novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, vendar brez člena, ki bi sodelavcem okupatorja omogočil status vojne žrtve. Oba predloga, tako SD in SDS so v DeSUS načeloma pripravljeni podpreti, je še pojasnil. "Tudi ustava nam nalaga sprejem novega zakona o žrtvah vojnega nasilja," je poudaril Erjavec. Zato se v DeSUS zavzemajo, da bi se "paket" vojnih zakonov sprejel čim prej. Smiselno se jim zdi podpreti tisti predlog, ki bi imel v parlamentu večji konsenz. DeSUS podpira tudi zakon o povojnih grobiščih, saj so napis na spomeniku predlagali prav oni. Na spomenikih bi tako pisalo "Žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja". Poleg tega Erjavec še meni, da bi bilo primerno postaviti tudi obelisk žrtvam vseh vojn, ki ga v Sloveniji še nimamo.

Polemike glede zakona o žrtvah vojnega nasilja je povzročal 6. člen tega zakona, ki določa, da se za žrtev vojnega nasilja ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Pri predlogu SD ostaja ta člen nespremenjen. Pri predlogu SDS pa je 6. člen spremenjen tako, da se za žrtev vojnega nasilja ne šteje oseba, ki je sodelovala z okupatorjem tako, da mu je s tem omogočala nasilna dejanja, ali pa je sama delovala nasilno.