Letos skorajda ni bilo kraja v Sloveniji, ki ga ne bi prizadele naravne nesreče. Narava je iz meseca v mesec kazala svojo premoč nad človekom.
Na ilirskobistriškem in v Loški dolini so bili dvakrat pod vodo, prvič že januarja. Pivka in Postojna sta bili prvi mesti, ki sta zaradi žleda spominjali na ledeno dobo, preden se je ta razširil na skoraj vso državo. Ko se je led stopil, je začelo poplavljati. Hiše ob Planinskem polju so bile pod vodo dober mesec, jeseni je voda narasla še drugič. Poletna neurja so pustošila povsod, na sežanskem je bilo tako hudo, kot bi jih zadel tornado.
Ljubljano je najprej prizadel žled, v drugi polovici leta še poplave. Gorenjska in Severna Primorska si od žleda še nista prav dobro opomogli, ko so zaradi močnega deževja hudourniki tako narasli, da so rušili vse pred sabo. Naravni katastrofi se niso izognili niti na Dolenjskem, septembra je tam poplavljalo, plazovi so odnašali sadovnjake, vinograde, ceste. Enako na Štajerskem in Koroškem, kjer je narava, posredno ali neposredno, poleg tega letos štirikrat odnesla tudi najdragocenejše, človeška življenja. In še Pomurje, tam so imeli ene hujših poplav v zadnjih 30 letih.
A če več ljudi stopi skupaj, če stopijo skupaj sosedje, gasilci, vojaki, pripadniki civilne zaščite, prostovoljci, je najtežje trenutke lažje prebroditi. Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS, je že 40 let prostovoljni gasilec. Ko je bila februarja skoraj vsa država v ledenem oklepu, je bil tisti, ki je usklajeval delo več tisočih gasilcev, vojakov, prostovoljcev. Ravno zato je Šestan ena od osebnosti leta 2014 po izboru uredništva oddaje Svet. Pravi, da je žledolom brez pomislekov največja katastrofa letošnjega leta. "Bilo je kot po vojni, kot po bombardiranju, vse porušeno," pojasnjuje.
Padala so drevesa, padali so daljnovodi, več kot 100.000 ljudi po državi je bilo ob svečah, 75 odstotkov šol je ostalo zaprtih, vlaki so obstali. Prvič v zgodovini je Slovenija morala zaprositi tudi za mednarodno pomoč. Zmanjkalo nam je agregatov. Največ, 27, so jih takoj pripeljali Avstrijci. Nemogoče se je pripraviti na takšno katastrofo in neracionalno je imeti na zalogi toliko agregatov, zdaj gleda nazaj Šestan.
Človekoljubnost je tisto, kar ga odlikuje. Če ne bi bil tak, tega dela ne bi mogel opravljati, pripoveduje. "V življenju tako gledam, da rajši komu pomagam, kot da mu nardim kakšno težavo," dodaja Šestan.
