Več kot 90 slovenskih šol in vrtcev je uspešno končalo projekt Hrana ni za tjavendan, v okviru katerega so otroci in dijaki izvajali aktivnosti za zmanjšanje količin zavržene hrane. Organizatorji projekta so obenem izvedli anketo, ki je pokazala, da so v 39 sodelujočih ustanovah skupaj v enem šolskem letu zavrgli več kot 153 ton hrane.
Program Ekošola in podjetje Lidl Slovenija sta projekt s slovenskimi vrtci in šolami izvedla že drugič. Letos se je vključilo 91 izobraževalnih zavodov, aktivnosti pa so šole in vrtci skozi celo šolsko leto spremljali in merili. Sklepna poročila je konec maja tako oddalo 15 vrtcev, 33 osnovnih šol in osem srednjih šol, rezultate pa bodo organizatorji predstavili danes.
Najbolj aktivna starostna kategorija so bili vrtčevski otroci, ki so dokazali, da lahko kljub nizki starosti zgradijo odgovoren odnos do hrane, ki ga bodo obdržali tudi kot odrasli, so zapisali organizatorji. Med drugim so ustvarjali domače tržnice, sadili zelišča in obdelovali ekovrtičke.
Sodelujoči osnovnošolci so se medtem osredotočili predvsem na pogovor o pravilnem in kulturnem odnosu do hrane. Oblikovali so kotičke, kjer so predstavljali svoje izdelke in organizirali ustvarjalne delavnice na temo prehrane.
Dijaki pa so se projekta lotili zelo skrbno in izvedli številne dejavnosti v zvezi z zmanjšanjem količine zavržene hrane, so navedli organizatorji. Iskali so povezave med ekonomičnostjo nakupa živil in odpadki, analizirali šolske jedilnike in se posvetili sestavi zdravih obrokov.
Otroci razmišljali tudi, kako pripraviti jedi iz sestavin, ki ostanejo od kosila ali večerje
Šole in vrtci so sodelovali tudi v natečaju Reciklirane kuharije, v okviru katerega so mladi z mentorji razmišljali o pripravi jedi iz sestavin, ki ostanejo od kosila ali večerje. V okviru projekta Hrana ni za tjavendan pa je program Ekošola izvedel še raziskavo med sodelujočimi šolami in družinami otrok, ki je zajela več kot 11.000 anketirancev.
Rezultati so pokazali, da imajo osnovnošolci za malico najraje pico (30 odstotkov), drugo mesto si delita mlečna malica in hrenovka s prilogo (12 odstotkov), tretje mesto pa pašteta in burek (šest odstotkov). Najmanj so priljubljeni mlečni namazi in namazi, ki jih pripravi šolska kuhinja (en odstotek).
V 39 ustanovah, ki so odgovarjale na anketo, so medtem v enem šolskem letu skupaj zavrgli 153.586 kilogramov hrane. Sodelujoče ustanove so poročale, da najmanjkrat zavržejo sadne sokove in slaščice, največkrat pa zelenjavo, meso in pakirano trajno mleko.
Kar 95 odstotkov ustanov je ob tem poročalo, da zaradi toge zakonodaje šole težko podarijo hrano zunanjim odjemalcem ali socialno šibkejšim družinam na šolah.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.