Otroci se bojijo vojne

Krivi za to so predvsem mediji, ki trosijo le negativne novice - na televiziji smo imeli en dan prižgana poročila 24ur, moj petletnik se je nekaj igral in je kar na lepem vprašal: Oči, zakaj po televiziji govorijo le o tem koliko ljudi je umrlo? In potem res se dejansko zaveš, da v celih poročilh poročajo le koliko ljudi je kje umrlo, na koncu pa še nekaj puhlih novic za praznoglavce v stilu POP24. Od takrat dalje v prisotnosti otrok ne gledamo več poročil. Na žalost ste mediji krivi za trosenje negativizma med ljudmi in z obsedenim iskanjem senzacionalnih novic.

Jasno, da vedo, da bo vojna, kaj ste pa mislili, še niso zapacani, uničeni od socializacije, pač več vidijo in slišijo, kot starejši, ki jim z svojim vedenjem uničujejo prihodnost!!!

Otroke popolnoma zaščititi pred strahom je popolnoma iluzorno poskušanje. Da otroci ne bi smeli gledati poročil? Če jih popolnoma nič ne razumejo ali jih ne zanimajo, jih pač ne bodo gledali. Dejstvo pa je, da vsak razmišljajoči človek - svoji stopnji razgledanosti sveta ustrezno - ne glede na starost, hoče vedeti, kaj se dogaja okrog njega in kakšna je lahko njegova usoda glede na te dogodke. Razložiti, omiliti strah, vlivati pogum, celo namigniti otroku, kako sam lahko prispeva k zboljšanju situacije...to se mi zdi realno. Zanikati situacijo in strah pred prihodnostjo, skrivati realnost je prilivanje novega nezaupanja k občutku nevarnosti. Res je razlika tudi med otroci, koliko resnice in stika s stvarnostjo prenesejo, dojamejo, ravno tako kot pri odraslih. Pomembno pa je, da se otroku razloži, da je vsak človek v osnovi dober in da lahko postanejo hudobni samo zelo prestrašeni, lačni, mučeni in z različnimi ideologijami ter religijami zavedeni ljudje. Da se moramo zaščititi in braniti svoje, če nas bo kdo ogrozil ali napadel, da pa moramo ostati dobri in pogumni, zaenkrat pomagati tistim, ki so pregnani in prestrašeni. Žal, se tudi vsi odrasli premalo zavedajo tega, da bolj ko bomo zmanjšali občutek strahu in dvignili raven poguma in samozavesti, bližje smo miroljubni rešitvi, lažje se bomo izognili spopadom in povečali možnost preživetja. Toda zanikanje strahu, ki mu ustreza določena stopnja previdnosti in pripravljenosti, nespremljanje poročil in zanikanje problemov nikakor niso prave poti. In nikakor se ne strinjam z mnenjem psihologinje, ko pravi, da nevarnost ni v religijah pač pa v hudobnih ljudeh. Ljudje smo v osnovi vsi enaki in dobri, samo preveč strahov in preveč religije, lakote in ogroženosti ljudi pokvari in naredi hudobne, maščevalne. Noben bog človeka ne bo rešil, če si ne bo sam pomagal in delal ter mislil dobro.

otroci se bojijo vojne? ostali pa ne ali kaj? a ste nori? obup

Tako morate narediti: najprej otroku obrazložite, kdo je terorist; terorist je tisti brez službe, brez denarja, brez prihodnosti, pa hoče imeti dostojno življenje, zato dela negativne stvari. Terorist je tudi tisti, ki ima vsega dovolj in preveč, pa hoče imeti še več, zato dela negativne stvari. Oboji so nevarni, samo eni so na očeh javnosti, drugi so pa kriti ali pa delajo pod krinko. Zato mora biti otrok star najmanj 10 let!

Članek je sicer eno posploševanje.

Otrokom vsaj povejte pravo resnico, ne te medijske in politične propagande in trobljenja, ... težava je le, da je tudi sami ne poznate. Najbolje pa je, da poslušate in upoštevate opozorila senzitivnih do jasnovidnih otrok.

Otrok ne morete zavarovati, zaščititi pred življenjem, ... življenje so za vse enake lekcije, tako za otroke, kot za odrasle, enaka pravila narave.

To že politiki in posredno mediji počnejo, govorijo češ da bo vse v redu. Za razliko od jasnovidnih otrok so odrasli zaslepljeni.

to je pa res že za kozlat. naša vlada se ni sposobna identificirati kot del razvitega sveta (poglejete Avstrija, Nemčijo, Švedsko, ZDA ..), naši otroci pa se bojijo vojne ??!?!?!? bravo!

sanja svinja kokuruz . jes tut mal dvomm da bo use uredu. Mugoče je pa narobe to da se otroc bojijo! Pomoje je bližje resnici, če napišete, da se niso sposobni podati v kruti svet. Morda pa prihodnost ni tako rožnata kot je bilo zadnjih 25 let tu. Verjetno tudi odvisno od izkušenosti in emšo novinarja ampak na koncu je itak vsak zase

Kaj pa če ni vse uredu? Kaj pa če se nasilje preseli neposredno okolje? Kaj pa če kdo od bližnjih znancev postane žrtev "svetovnega dogajanja"? Dejstvo, da so določene evropske države vzpostavile krizno stanje in da se Evropa zaradi internih napetosti ruši vse prej kot kaže da je vse uredu... se vam ne zdi?