Začelo se je kot v pravljici, a kmalu se je vse spremenilo v nočno moro. ''Poročila sem se iz ljubezni in ob meni je stal moški, za katerega sem verjela, da bo dober mož in oče,'' začne svojo pripoved žrtev nasilja (imena so znana našemu uredništvu).
Presrečna je bila, ko se je po treh letih zakona najavila prva hčerka, a njen mož te sreče z njo ni delil. Po rojstvu hčerke je že bilo mogoče slutiti, da je nekaj narobe. ''Nosil jo je kot opeko, ne pa kot ponosen oče''. Motilo ga je, ko ni bil več v središču pozornosti, bil je proti dojenju, ''češ da potem ne bom imela več tako lepih prsi''.
Prepir in prva klofuta
Prva klofuta je padla nekaj več kot leto dni po rojstvu hčerke leta 2010. ''Po celodnevni 'poslovni' odsotnosti je prišel domov, pojedel in odšel v pisarno. Jaz pa sem skušala uspavati najino hčerko. Tisti dan ji očitno ni bilo do spanja in je vseskozi jokala. Mož jo je, da bi čim prej utihnila, ponoči začel hraniti, kljub temu, da ponoči ni več jedla. Tisti dan pa jo je pozno zvečer prinesel še v dnevno sobo. Kako naj potem otrok zaspi? Vnel se je prepir, saj je tako uničeval ves moj trud. Kmalu sem bila v zidu, padla sem na otroški voziček, letela sem v omaro. Ne vem več, kje je vse padalo, samo vem, da sem bila tri dni po tem povsod modra. Imela sem zvit mezinec, okrog ust me je peklo, imela sem presekano ustnico, ušesa se sploh nisem upala dotakniti''.
Moža odpeljala policija, sledil je pogovor, obljubljal ji je zvezde ...
Na spletni strani policije sicer najdemo zapis, da je ''za policiste zdravniški izvid ob nasilju v družini zagotovo izredno pomemben pri dokazovanju nasilja. Policisti priporočamo obisk pri zdravniku, lahko pa se vam utegne zdravstveno stanje tudi poslabšati, če bi šlo npr. za udarce v glavo (pretres možganov, zlom obraznih kosti, nezavest). Ob tem pa so pomembne tudi fotografije telesnih poškodb, ki ste jih dobili. Fotografske posnetke lahko ob vašem soglasju naredijo tudi policisti''.
Že takrat je poklicala policijo, ki je nasilneža tudi odpeljala. Policistom je podala svojo izjavo, je pa niso fotografirali, kar je po njenem velika pomanjkljivost. ''Ob vsaki prometni nesreči slikajo poškodbe avtomobila iz vseh zornih kotov, da pa bi poškodovanega človeka slikali – to pa ne''.
Postopek so spremljali na centru za socialno delo (CSD), kjer so ji predlagali varno hišo, a za to ni bila dovolj močna. ''Moža ni bilo več doma in najbolje bi bilo, če bi se takrat zgodba končala in zaključila. A ko imaš otroka in ko si ustvaril družino, misliš, da bo bolje in da se bo spremenil in dojel, da je naredil veliko napako,'' je verjela tudi naša sogovornica, kot mnogo žensk v podobni situaciji. Svetovalka na CSD ji je sicer dopovedovala, da bo le še huje, kar se je žal izkazalo za resničnost. Svetovali so ji tudi sodno pot, ''ne povejo pa, da je to najtežja pot, ki si jo lahko izbereš''.
Policija mu je takrat izrekla 10 dni prepovedi približevanja. Čez mesec dni ločenega življenja ji je predlagal, da se pogovorita, s čimer se je strinjala.
''Obljubil mi je zvezde z neba. Hčerka si je očeta želela, bil je moj mož in oče mojega otroka in tako sem požrla ta udarec,'' je dejala. A zvezd ni bilo, bili so le udarci, ki jih ni bilo malo. Nenačrtovano je znova zanosila. Po rojstvu hčerke so živeli od njene porodniške. S finančnim in psihičnim izsiljevanjem je hotel izsiliti, da se ne loči.
Tepel jo je pred otroki, tepel je tudi otroke
Deklico je ''redno tepel po zadnji plati ali rokicah, a tega ni priznal''. ''Začela sem ga spraševati, zakaj je to naredil, pa je skočil in udaril proti meni, skoraj zadel glavo novorojenko. K sreči je ni zadel, je pa zadel moje oko. Ne vem, kako naj to pozabim,'' je pojasnila.
Zadnjič je nasilje doživela junija 2012 na poti domov, ko se jo je lotil v avtomobilu pred otroki, po tem se je odločila za ločitev. Policijo so takrat poklicali drugi ljudje, ki so videli, kaj se dogaja.
''Otroka sta kričala, jokala, videla, kako me je tepel in stiskal v šipo avtomobila. Starejša hčerka me je še dolgo po tem spraševala, če me še boli. V vrtcu je spremenila vedenje, postala bolj tiha, po mesecu dni je v vrtcu povedala, da je videla, kako je ati tepel mamico''.
Policiji in CSD je odkrito povedala, da jim ne zaupa, zato so se po njenem tokrat tudi bolj potrudili. Po tem je vložila vlogo za ločitev, sočasno se je zaradi zadnjega primera nasilja začel tudi kazenski postopek, nato še odškodninski postopek za nasilje, ki se je zgodilo leta 2010.
Obsojen je bil na pol leta zapora in tri leta pogojno.
Mukotrpno sojenje
''Vedno znova, ko govoriš o nasilju, ki se ti je zgodilo, vedno znova ga tudi podoživiš. Vse sem ponovno čutila, vse bolečine, udarce, modrice. Spet si po tem ves pobit in psihično na tleh. Ob vsakem spominu, ki ni točno določen, te odvetnik nasprotne strani stisne v navzkrižnem izpraševanju. Sodnica te sprašuje nemogoče podrobnosti. Ko si živčen, pa tudi v solzah in žalosten, se ti posmehljivo namrdne in že si spet se počutiš, kot da te je nekdo udaril z macolo,'' je opisala in dodala, da za vse to potrebuješ neverjetno moč in samozavest, željo po pravici, predvsem pa debelo kožo.
Opozorila je še na to, da moraš zgodbo ponavljati skoraj neštetokrat, policiji, CSD, sodnemu izvedencu, sodnici, odvetnici. ''Komaj čakaš, da bo pravici zadoščeno, da bo mimo, ker nimaš več moči. In potem še neskončno dolgo čakaš na sodbo. Ko jo dobiš, se ti zdi, da je bilo vse zaman,'' saj je končna odškodnina bistveno nižja od predlagane, še vedno je seveda možna tudi pritožba in tako naprej …
Dolgotrajna ločitev
Vlogo za ločitev je torej vložila že 2012, dokončne ločitvene papirje pa je prejela šele zdaj. Naša sogovornica meni, da je to ''nemogoče dolgo obdobje, sploh če upoštevamo, da bi se naj preživnina obravnavala prednostno''.
''Postopki v Sloveniji so predolgi. Ljudje, ki delajo na sodiščih s sodniki vred, so izgubili občutek za tenkočutnost, sočutje, spoštovanje. Postopki se vlečejo v nedogled. Malopridneži najdejo vsako luknjo v zakonu in jo tudi izkoristijo. Vladata nepoštenje in kriminal''.
