Ovadena sta zaradi krivega pričanja

Predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje brezplačnike, ki so izhajali pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, Melita Župevc je povedala, da je komisija zaradi krivega pričanja ovadila nekdanjega direktorja podjetja Progresija Andreja Lasbaherja in direktorja podjetja Zame-tek Roberta Terška.

Kot je pojasnila Župevčeva, so obe priči dvakrat klicali pred komisijo in sta imeli možnost pojasniti, kar jima je bilo znano o ozadju izdajanja brezplačnikov. Predvsem Lasbaher, je izpostavila Župevčeva, ni želel odgovoriti na številna vprašanja. Hkrati naj bi Lasbaher krivo pričal tudi glede posojil. Je pa zato komisiji uspelo pridobiti določeno dokumentacijo, ki izpodbija Lasbaherjeve in Terškove navedbe, da sta bila le bežna znanca, je povedala predsednica komisije. Po njenih besedah so na podlagi pridobljene dokumentacije ugotovili, da ni šlo za dva ločena projekta, temveč za enega. Časopisa Slovenski tednik in Ekspres je namreč postavljalo isto podjetje, oba direktorja pa sta po besedah Župevčeve tesno sodelovala. Hkrati je predsednica komisije pojasnila, da se je v obeh časopisih pogosto uporabljalo psevdonime, za psevdonimi pa so stala znana novinarska imena. Katera, ni želela razkriti, je pa povedala, da bodo glavne pisce povabili na zaslišanje.

Penko: Lasbaher žrtev obračunavanja med političnimi opcijami

Po mnenju pravnega pooblaščenca Andreja Lasbaherja Boštjana Penka je njegov klient "žrtev obračunavanja med političnimi opcijami, ki se borijo za oblast in pri tem ne izbirajo sredstev". Penko je pojasnil, da je bil ves čas zaslišanja Lasbaherja zraven, zato lahko z gotovostjo zatrdi, da ta s svojo izpovedjo ni storil kaznivega dejanja. Dodal je, da verjetno bolje pozna definicijo kaznivega dejanja krive izpovedbe kot politiki, ki vodijo komisijo. Povedal je še, da ne ve, o kakšnih dokumentih govori Župevčeva.

Robert Teršek zadeve ni komentiral, saj ovadbe še ni prejel. Kot je zapisal, pa je šlo "za politično tiskovno konferenco, kar pa tudi ni vredno komentarja".

Obremenilni dokumenti obtičali v predalu?

Župevčeva je sicer spet omenila tudi Pošto Slovenije in navedbe njenega generalnega direktorja Aleša Hauca, ki je zatrjeval, da je bil posel z brezplačnikoma dober. Dejala je, da je Hauc trdil, da povezav med brezplačnikoma ne pozna, in prelagal odgovornost na strokovne službe ter da ga je "zelo servilno pokril tudi prejšnji nadzorni svet".

A novi nadzorni svet je že sklenil vsa gradiva v zvezi s tem poslovanjem poslati policiji, komisiji za preprečevanje korupcije, agenciji za upravljanje kapitalskih naložb in njim. "Očitno je v kakšnem predalu na pošti kakšen dokument, ki kaže malce drugačno sliko od tiste, ki jo je prikazal Hauc," je dejala in dodala, da popusti brezplačnikoma za distribucijo niso bili odrejeni tako, kot bi morali biti.

V zvezi s tem nameravajo še danes podati zahtevo za pregled poslovanja na računsko sodišče. Obenem je Župevčeva pojasnila, da Hauca na zaslišanje ne bodo več klicali, saj je imel že možnost pojasnila.

Pred komisijo stopilo že 14 prič

Sicer je komisija zaslišala že 14 prič, po novem letu pa nameravajo zaslišati še nekaj prič, ki so podjetjema, ki sta izdajala brezplačnika Ekspres in Novi Tednik, posodili finančna sredstva. Po vseh zaslišanjih pa bo komisija preiskovala vpletenost strank pri izdajanju omenjenih brezplačnikov. Kot je povedala Župevčeva, bodo preverjali sume glede zlorabe medijske in volilne zakonodaje.

Predsednica komisije je opozorila še na ugotovitev o povezavi med brezplačnikoma in še nekaterimi podjetji v večinski državni lasti. Dokopali so se namreč do več deset tisoč evrov vredne pogodbe med Progresijo in nekim državnim podjetjem, ki pa ni bila nikoli izvedena. Takih pogodb, šlo naj bi za pogodbe o oglaševanju in analizi medijskega prostora, naj bi bilo še več, meni Župevčeva.