Padavine slabijo, naraščanje rek se počasi umirja

V prvi polovici aprila je Slovenijo dobro zalilo in narava si bo hitro opomogla po zelo sušnem obdobju, ki traja že od lanske jeseni. Od začetka aprila je na Letališču Maribor (Arso) padlo že 61 litrov dežja na kvadratni meter in tako je bilo že doseženo dolgoletno povprečje za celoten mesec april. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije so bile hidrološke razmere zelo slabe, vodostaji in pretoki rek so bili skozi celotno zimo zelo nizki. Nizek je bil tudi nivo podtalnice, zato so padavine več kot dobrodošle.

Kaj vse vpliva na vodnatost reke?

Največji vpliv na vodostaj in pretok reke ima količina padavin, ki pade v njenem porečju. Nekaj dežja tla in vegetacija zadržijo, preostali del najprej odteče v manjše potoke in reke, na koncu pa pride do glavne reke na določenem območju.

Vodnatost je seveda močno odvisna tudi od jakosti padavin. Če pade določena količina dežja v kratkem časovnem obdobju, sploh manjše reke in potoki hitro in silovito narastejo. Ko so padavine bolj časovno razporejene, reke naraščajo počasneje in ne dosežejo zelo visokega vodostaja.

Velik vpliv na količino vode v reki ima tudi vegetacija. Sedaj se je vegetacijska doba šele dobro začela in rastline še niso sposobne zadržati veliko vode, zato velik delež padavin odteče v rečno strugo. Rastline torej sedaj prestrežejo bolj malo vode, veliko več je bodo lahko zadržale že čez kak mesec, ko bodo v obdobju intenzivne rasti.

Ob padavinskem dogodku je zelo pomembna tudi predhodna namočenost tal in predhodna vodnatost reke. Če dežuje po daljšem obdobju suhega vremena, so sposobna tla zadržati veliko več vode, kot če dežuje na razmočena tla. V tem primeru večina padavin le odteče s površine v reko,ki hitro in močno naraste. Prav tako reka že ob manjši dodatni količini padavin hitro prestopi bregove, če je predhodno v njeni strugi veliko vode.

Kakšni so trenutni pretok rek?

Večina rek v vzhodni polovici Slovenije ima trenutno velik pretok. Po zadnjih podatkih s hidroloških postaj Agencije za okolje znaša pretok Kolpe v spodnjem toku 375 kubičnih metrov na sekundo, pretok Krke v spodnjem toku 150, pretok Dravinje v spodnjem toku 66 in pretok Mure v Petanjcih 323 kubičnih metrov na sekundo.