Kot so pojasnili v NKBM, jim je sodišče pritrdilo, da so pri ponudbi kreditov v švicarskih frankih ravnali v skladu z veljavnimi predpisi in da so tožeče stranke ustrezno seznanili o valutnih tveganjih ter jim okoliščine v zvezi z najemom kredita pojasnili na pregleden in jasen način, ki je razumljiv laičnemu potrošniku.
Po njihovem mnenju sicer še nepravnomočna sodba predstavlja precedenčni primer za druge takšne pravdne postopke, ki so jih vložili kreditojemalci različnih bank v Sloveniji.
Čehovi, ki so s tožbo med drugim zahtevali ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb, izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, se bodo na odločitev sodnika Marka Čagrana pritožili, so sporočili iz Združenja frank. "Po mnenju njihovega odvetnika Roberta Preiningerja gre za očitno pomanjkljivo argumentirano sodbo, ki ne vsebuje niti razlogov o odločilnih dejstvih, pristop sodnika pa vsekakor odstopa od običajnih metod sodnega dela," so sporočili. Po informacijah združenja je sodišče, ker se kreditna pogodba glasi na švicarske franke, ocenilo, da gre za kredit v frankih, čeprav so tožniki prejeli evre.
Ker je pogodba vsebovala zapis, da se kreditojemalec zaveda in banki potrjuje, da izključno sam v celoti prevzema tečajno tveganje, ki lahko nastopi zaradi nihanja tečaja, je sodišče po pisanju Večera ocenilo, da so bili zadostno opozorjeni na tveganja.
Ob tem se sodišče, kot pravijo v združenju, sklicuje tudi na pričanje bančne referentke, ki je povedala, da jim je bilo stokrat rečeno, da je treba strankam pojasniti tveganje valutnih klavzul in spremembe obrestnih mer ter da je stranko tudi izrecno vprašala, ali ve, kaj pomeni tečajna razlika oziroma valutno tveganje. Pri tem je sodišče ocenilo, da dejstvo, da je ta zaposlena pri toženi stranki, ne omaja verodostojnosti njene izpovedbe.
Spomnimo. Težava za tiste, ki so imeli kredite vezane na švicarske franke, so se začele januarja lani. Takrat je švicarska centralna banka nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj 30 odstotkov in celo presegla vrednost skupne evropske valute. Dolg kreditojemalcev se je zato nenadoma močno povečal, številni pa so se znašli v hudi zagati, saj kredita niso bili več sposobni odplačevati.
Svojo zgodbo je lani delila ena od ustanoviteljic Združenja frank Alja Pestar. S partnerjem je leta 2007 vzela 64.000 evrov kredita, odplačala sta okoli 20.000 evrov, trenutno pa glavnica znaša blizu 75.000 evrov. V združenju so takrat ocenjevali, da je podobnih usod v Sloveniji okoli 10.000. Trdijo, da jih banke niso zadostno obvestile o tveganjih ter da so izkoristile njihovo nevednost.
Večina kreditojemalcev je na ta način reševala stanovanjski problem.
KOMENTARJI (188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.