Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je danes seznanila z vmesnim poročilom policije o poteku preiskave prisluškovanja v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško. Poslanci so v kratki razpravi izrazili več pomislekov glede ravnanja zdaj že bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca v preiskavi.
Glede afere, ko sta se v prisluhe ujela arbiter Sekolec in slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik in ki je poleti močno zamajala odnose med Slovenijo in Hrvaško, je Žan Mahnič (SDS) izpostavil, da je glede na vmesno poročilo jasno, da so bile očitno storjene napake na slovenski strani. Sekolcu je očital malomarnost in to, da z zavračanjem sodelovanja ovira preiskavo.
Kot je Mahnič povzel poročilo policije, je Sekolec v svojem stanovanju v Avstriji uporabljal še dve elektronski napravi, ki jih je policija v dogovoru z njim najprej zasegla, a je kasneje privolitev za preiskavo teh dveh naprav preklical.
Policija je nato zaprosila sodišče za odredbo za preiskavo omenjenih elektronskih naprav, sodišče je odredbo izdalo, preiskava obeh naprav pa naj bi bila izvedena, ko bo odredba vročena Sekolcu. Ta je sicer trenutno v tujini, je še povzel poslanec.
"Vidimo, da očitno Sekolec le ni tako čist in nedolžen, kot se je takrat opravičeval. Če bi bil, bi verjetno brez problemov predal vse naprave, da se takoj opere krivde," je dejal Mahnič.
Franc Trček (ZL) je opozoril tudi na protiobveščevalno dejavnost v Sloveniji, ki da je očitno zatajila. "Po vedenju teh dveh oseb bi mislil, da sploh ne obstaja," je dejal in opozoril, da sta bila Sekolec in Drenikova zagotovo na usposabljanju na tem področju. "Mislim, da bi bilo treba to zadevo gledati tudi v tej luči, vključno z neko objektivno odgovornostjo akterjev, ki vodijo resorje," je dejal Trček.
Z njim se je strinjal predsednik komisije Branko Grims (SDS), ki je podvomil v to, ali je šlo pri dejanjih Sekolca, ki je bil izkušen mednarodni arbiter, "zgolj za malomarnost ali za kaj več". Že poleti je namreč Grims ocenil, da je šlo pri dejanju Sekolca pravzaprav za sabotažo.
Tudi Matej Tonin (NSi) je dejal, da so določena dejanja Sekolca "zelo nenavadna". Menil je, da bi se morali poslanci s tem vprašanjem pozorneje ukvarjati, predvsem pa pripomoči k preiskavi, da bi našli razloge, zakaj je do te afere prišlo. "Potem bomo lahko v prihodnosti kake podobne stvari preprečili," je prepričan Tonin.
Marjan Dolinšek (SMC) se je strinjal, da je razjasnitev afere v nacionalnem interesu. A po drugi strani bi bilo pametneje počakati na končno poročilo, ki bi moralo biti po njegovih pričakovanjih pripravljeno čim prej, brez nepotrebnega zavlačevanja.
Kaj piše v poročilu policije?
Policija je sicer v omenjenem vmesnem poročilu, ki ga je pridobila tudi STA, med drugim navedla, da so Sekolcu v dogovoru z njim preiskali "dve elektronski napravi"; eno je uporabljal v stanovanjskih prostorih svojega bivališča v Sloveniji, drugo pa v Avstriji.
"Pri preiskavi prve naprave ni bilo najdene nobene programske opreme za prestrezanje pogovorov, pri preiskavi druge naprave pa je bila sicer najdena določena nevarna programska oprema, ki pa ni omogočala prestrezanja komunikacije," piše v poročilu, pod katerega se je podpisal generalni direktor slovenske policije Marjan Fank.
Policija je v okviru predkazenskega postopka opravila "protiprisluškovalni pregled" tudi na naslovu nekdanje slovenske agentke. Pri tem je bilo ugotovljeno, "da posegov v inštalacije, ki omogočajo internet in IP telefonijo ni bilo".
V prostorih Drenikove tudi "ni bilo zaznanih tehničnih sredstev, namenjenih neupravičenemu prisluškovanju in zvočnemu ali slikovnemu snemanju, vendar pa ni mogoče izključiti možnosti prisluškovanja brezžičnim telefonskim aparatom dela v oddaljenosti nekaj 10 metrov", za kar naj ne bi bil potreben vstop v prostor, pojasnjujejo v poročilu.
Policija je opravila protiprisluškovalni pregled posameznih prostorov na zunanjem ministrstvu, pri čemer prav tako niso odkrili kakih prisluškovalnih naprav.
O težavah za preiskavo pa so na policiji opozorili predvsem v zvezi z zakonskimi omejitvami, da morajo operaterji elektronskih komunikacij podatke o prometu hraniti le za zadnje tri mesece. To pa policiji "bistveno otežuje ugotavljanje relevantnih dejstev in okoliščin", še piše med drugim v poročilu, ki ga je danes obravnavala komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.