Novoizvoljeni predsednik republike Borut Pahor je pred nastopom funkcije na današnji slavnostni seji državnega zbora prisegel kot četrti predsednik republike. V nedeljo bo nastopil svoj petletni mandat in prevzel posle od predhodnika Danila Türka, ki se mu je predsednik parlamenta Gregor Virant najprej zahvalil za opravljeno delo v petletnem mandatu.
V nagovoru je Pahor najprej veliko uspeha v nadaljnji karieri in življenju zaželel svojemu predhodniku. Sicer pa je poudaril, da so štiri leta krize izčrpala Slovenijo. "Potrpežljivost naših ljudi je razumljivo omejena. Zdi se, kot da nam skoraj nič ni prihranjeno. Socialno najbolj šibki se oklepajo zgolj še svojega dostojanstva. Nekateri pa se že počutijo, kot da so oropani še tega. Razmere so torej izjemno zahtevne, vendar so premagljive," je ocenil Pahor.
Odločitev naše generacije po Pahorjevih besedah utegne zaznamovati usodo mnogo naslednjih, zato je odgovornost neprenosljiva. "V prvi vrsti je potrebna trdna in uporna volja politike, da se osredotoči na rešitve za izhod iz krize. Nazadnje pa bo to zgodovinski podvig vseh naših ljudi," je poudaril.
Pahor meni, da je v Sloveniji pravna država dozorevala prepočasi. "Če bomo pravno učinkovito preprečevali ali kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, v gospodarstvu in družbi nasploh, bomo imeli tudi prepotrebno podporo ljudi za reforme, nujne za naš obstoj in razvoj," je ocenil. Sam "neomajno" verjame, da bomo rešili težave.
Hitro in uspešno ukrepanje po njegovem mnenju pomeni v prvi vrsti znova dostop do virov financiranja. "Sprejemljivo nizka cena denarja bi omogočila, da končno dobimo svež denar za investicije z velikimi vsestranskimi učinki. Vrnila se bo gospodarska rast, odprla se bodo nova delovna mesta, oživile se bodo investicije v najmodernejše tehnologije in raziskave za razvoj, povečalo se bo zanimanje za tuja vlaganja," je naštel Pahor.
Socialna država bo po njegovih besedah tako imela trdnejše temelje. To bi spremenilo atmosfero in povrnilo zaupanje v politiko, da služi vsem in ne le sebi, je poudaril in dodal, da bi to utegnila biti prelomnica v reševanju krize, "dovolj za zares obetaven svež začetek".
"V slovenskem narodnem interesu je, da ostanemo aktivni del Evrope, ki se bo pripravljena politično, gospodarsko in socialno bolj povezati. Če bomo iz tega izključeni zaradi razvojne zaostalosti, bo naša odgovornost pred zgodovino neizprosna," je pojasnil Pahor. Napovedal je, da si bo kot predsednik prizadeval, da bomo pripravljeni na dileme, ki jih bo za vse evropske narode postavila nova konvencija.
"Slovenija – notranje dovolj socialno povezana, da je reševanje krize ne bo ohromilo. Politično bolj složna, da nas bodo težke razmere pripravile do večjega sodelovanja in enotnosti, ne razklanosti. Slovenija – dobra in prijateljska z vsemi štirimi sosednjimi narodi in državami, Slovenija – aktivna evropska partnerka, v zdravem jedru evro skupine. Slovenija – prepoznavna in spoštovana v mednarodni skupnosti spričo njenih prizadevanj za mir in sožitje. Slovenija 21. stoletja," je opisal stremljenja Slovenije.
Janša že čestital Pahorju
Pahorju je že čestital tudi premier Janez Janša, ki je v čestitki zapisal, da funkcijo prevzema v prelomnih časih. "Lahko jih primerjamo s tistimi usodnimi časi pred dvaindvajsetimi leti, ko se je rojevala samostojna slovenska država. Tudi danes potrebujemo predvsem enotno politično vodstvo in jasno vizijo in vloga predsednika republike je pri tem zelo pomembna," je zapisal Janša.
Premier je dodal, da je Pahorjeva predvolilna sporočila razumel kot klic k umirjanju ozračja. "To zelo cenim. Skoraj vsak dan se namreč srečujem z nasprotovanji brez pravih argumentov, ki z zdravo logiko in zavedanjem, kako slabo je dejansko stanje, nimajo veliko," pojasnjuje premier.
Čestitko pa je končal z željo, da bodo Pahorjev mandat zaznamovali predvsem uspehi v iskanju soglasja in sodelovanja. "Kajti to bo nenazadnje uspeh vseh nas," je sklenil Janša.
V parlamentu že od leta 1992
Novoizvoljeni predsednik je poklicno politično pot začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije. Leta 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca DZ. V letih 1996 in 1997 je bil podpredsednik, v mandatu 2000–2004 pa predsednik DZ.
Medtem je bil leta 1997 izvoljen za predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov, sedanje SD, ki jo je vodil vse do letos. Še pred koncem mandata DZ, junija 2004, pa so ga volivci s prednostnimi glasovi izvolili za poslanca v Evropskem parlamentu.
Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je SD zmagal z dobrimi 30 odstotki glasov, Pahor pa je postal predsednik levosredinske vlade. Koalicija se je kmalu začela krhati, decembra lani so sledile predčasne volitve. SD je postal opozicijska stranka, Pahor pa je bil znova izvoljen za poslanca. Vodenja stranke mu delegati na zadnjem kongresu niso več zaupali, ampak so za predsednika stranke izvolili Igorja Lukšiča, vseeno pa je stranka Pahorja podprla pri njegovi odločitvi, da kandidira za predsednika republike.
Tomc: Vse več razlogov za optimizem
Pahor je prisegel na slavnostni seji državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri so hkrati zaznamovali tudi 20. obletnico delovanja državnega zbora.
Slavnostna govornica je bila podpredsednica državnega zbora Romana Tomc, ki je povedala, se morajo odgovornosti zavedati nosilci oblasti. "S predanim, učinkovitim in preglednim delom ter z občutkom za pravičnost in poštenost smo dolžni predstavniki vseh treh vej oblasti, poslanci, ministri in sodniki, vsak na svojem področju, izkazati spoštovanje ljudem, ki so nam zaupali upravljanje te države," je dejala.
"S povrnitvijo medsebojnega zaupanja v celotni družbi, z zavedanjem, da je spoštovanje soljudi ena temeljnih vrednot, in z upoštevanjem, da je svoboda posameznika omejena s svobodo drugih posameznikov, se lahko nadejamo tudi umiritve neproduktivnih idej, ki blokirajo delovanje države," je dodala.
Poudarila je, da smo uspešno zagrizli v reforme, ob tem pa uspeli obdržati socialno državo. Stavimo na naše gospodarstvenike in prodorne znanstvenike, ki jim moramo omogočiti priložnost, da razvijejo svoje sposobnosti. Vse bližje je tudi sanacija bančnega sistema in upravljanja z državnim premoženjem. Načrtovana izplačila iz proračuna za plače, pokojnine in socialne izdatke, pa tudi za nove investicije, niso ogrožena, je navedla.
Po njenih besedah je vedno več razlogov, ki vlivajo optimizem, da bo tudi te krize konec, da bodo mladi dobili zaposlitev, da bodo ljudje za pošteno delo dobili primerne plače in da bo naša starejša generacija mirno preživljala svoja zlata leta. Še vedno pa smo pred velikimi izzivi, je dejala podpredsednica DZ in dodala, da je treba videti dlje in iti pogumno naprej.
Na sejo so bili povabljeni najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatski zbor. Udeležil se je je tudi premier Janša.
KOMENTARJI (493)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.