FOTO: Kako hiter bo v primerjavi s predhodniki pri sestavljanju vlade Miro Cerar?

Predsednik države Borut Pahor je podpisal predlog kandidature Mira Cerarja za novega mandatarja in ga posredoval državnemu zboru.

Cerarja predlagal zaradi treh razlogov

Pahor je v izjavi za medije po podpisu predloga pojasnil, da je Cerarja predlagal iz treh razlogov: Cerar predseduje stranki, ki je na letošnjih predčasnih volitvah prepričljivo zmagala. Poleg tega je po Pahorjevih besedah celo zelo površni opazovalec volitev zlahka opazil, da je SMC v veliki meri zmagala prav po osebni zaslugi njenega predsednika.

Pahor je nadaljeval, da Cerarja predlaga po opravljenih posvetovanjih z vodji vseh poslanski skupin, pa tudi zato, ker ga pri Cerarju prepričujeta njegova osebna predanost in osredotočenost na naloge, ki Cerarja čakajo s prevzemom odgovornosti. "To zahtevno dolžnost bo opravljal vestno in uspešno," je Pahor dejal o Cerarju.

Pahor je Cerarju še dejal, da, ''če kdo misli, da je delo premierja težko, se moti – je še veliko težje''. Ponudil mu je pomoč.

Zaveda se težkih nalog

Cerar se Pahorju zahvaljuje za izkazano čast ob predlogu za mandatarja. Obenem se je državljanom ponovno zahvalil za zaupanje na volitvah in dejal, da ima kot kandidat za predsednika vlade veliko odgovornost ter se zaveda težkih nalog, ki so pred njim.

Tako on kot bodoča vlada in poslanci so pred velikimi izzivom, kako iziti iz krize in kako državo prenoviti tako, da bomo sebi, predvsem pa prihodnjim generacijam zagotovili kakovostno življenje in trajnostni razvoj, je povedal Cerar.

Pri oblikovanju bodoče vlade bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo vlada kompetentna in bodo v njej ljudje, ki bodo kos izzivom in nalogam, ter da bo vlada dovolj stabilna, da bo lahko zagotovila pot do tistih nujnih ciljev, ki si jih danes postavljamo kot neizogibne, je dejal Cerar v izjavi v predsedniški palači.

Obeta se mu podpora

Po prispelem predlogu predsednika v državni zbor predsednik DZ določi datum seje, ki ne sme biti prej kot v 48 urah po prejetju predloga in ne kasneje kot v sedmih dneh. Predsednik DZ Milan Brglez se nagiba k sklicu seje za 25. avgust. Po izvolitvi mora sicer predsednik vlade v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov.

Če Cerar takrat ne bi dobil podpore, bi bilo to veliko presenečenje. Poleg glasov SMC in poslancev stranke DeSUS,  bodo mandatarsko kandidaturo Mira Cerarja podprli še socialdemokrati in poslanci Zavezništva Alenke Bratušek. V obeh strankah ima njihovo podporo, tudi, če ti stranki na koncu ne bi bili v vladi. Vsi socialdemokrati se s tem ne strinjajo, do kongresa še generalni sekretar stranke je prepričan, da bi stranka morala v opozicijo, a poslanska skupina je enotna in podpira Cerarja. Pri Bratuškovi pa pravijo, da bodo to storili predvsem zaradi sorodnosti programov.

Dokončna odločitev Združene levice bo znana jutri, ko bodo na sestanku pri Cerarju videli osnutek nove koalicijske pogodbe, a se zaenkrat bolj nagibajo k nepodpori, pravi Luka Mesec: "Stranka je na stališču, da neoliberalnih vlad ne bomo podpirali, ampak da se z dr. Cerarjem še enkrat pogovorimo, preden se dokončno izrečemo."

Jasno je, da Cerarja ne bodo podprli v SDS. Na vprašanje, ali bodo glasovali proti ali se bodo vzdržali, pa odgovarjajo: ni komentarja. Da bodo glasovali proti, pa so sklenili na izvršilnem odboru Nove Slovenije, ker jih ne bo v koaliciji.
"Morajo podporo zagotovit tisti, ki bodo njegovo politiko podpirali in zagovarjali v vladi," pravi Matej Tonin, a dodaja, da Cerarju ne bodo metali polen pod noge. Kljub različnim pogledom na področju zdravstva in še kje, bodo v NSi na področjih, ki so skladna z njihovim programom, vlado podpirali. "Mi si iskreno želimo, da vladi Mira Cerarja uspe. Čim boljše bo šlo tej vladi, tem boljše bo šlo Sloveniji. Mi se ne držimo principa tem slabše gre vladi, tem boljše za Novo Slovenijo," je še jasen Tonin.

Poslanca narodnih skupnosti se bosta glede podpore odločila do konca tedna. Glasov proti z njune strani ni pričakovati, glas za pa bo odvisen od Cerarjeve podpore zakonu o avtohtonih narodnih skupnostih, ki so ga obljubljale že tri vlade in od podpore uresničevanju obstoječe zakonodaje, posebej glede dvojezičnosti.

Ura teče, vlado bi naj dobili okoli 10. septembra

Stranke v četrtek pričakujejo tretji osnutek koalicijskega sporazuma in teoretično obstaja možnost, da bi ta osnutek  partnerice parafirale že isti dan. A ker se bo vsebina gotovo še spreminjala, je dokončen dogovor s podpisom pričakovati kasneje.

Še naprej ostaja odprta tudi usoda stranke ZaAB. Nobena skrivnost namreč ni, da si Cerar zaradi predvolilnih zamer, komisarske kandidature Alenke Bratušek, pa tudi zaradi nejasnih ozadjih njene stranke, ki naj bi vodila vse do Gregorja Golobiča, Bratuškove ne želi v vladi, predvsem pa bi njeno sodelovanje - vsaj v javnosti - prižgalo slab signal v smislu, da se bo nadaljevala prejšnja politika, ki je bila tudi po besedah Cerarja neuspešna in je prav zato ustanovil svojo stranko in šel na volitve, s čimer bi se postavilo vprašanje, zakaj smo volitve sploh potrebovali.

Z današnjim uradnim imenovanjem Cerarja so sicer stekla opravila, ki morajo biti končana v predpisanih rokih. Državni zbor mora o Cerarju glasovati čez najmanj 2 in največ 7 dni.  Potem ima on 15 dni časa, da v državni zbor pošlje seznam ministrov. Najprej jih tam zaslišijo matična delovna telesa in to najmanj 3 in največ 7 dni po tem, ko so dobili na mizo njihova imena. Zaslišanja običajno trajajo dva dni.

Ko je zaslišanj konec, predsednik vsakega delovnega telesa v največ dveh dneh pošlje poročilo in mandatar ima nato tri dni časa, da si premisli, če o kakšnem kandidatu ni prepričan. Če bi se to zgodilo - Janez Janša je na primer leta 2012 zaradi fiaska na odboru zamenjal kandidatko za ministrico za Slovence po svetu - bi se postopek podaljšal še za tri dni.

Če bi lovili najkrajše roke bi vlado lahko dobili že 27. avgusta, če bi se razvleklo na maksimum pa 25. septembra. Doslej je Borut Pahor je vlado sestavil v 19 dneh, Janez Janša kljub zapletu z enim ministrom v samo 16-ih, zadnja, Alenka Bratušek, čeprav je preskočila en korak - izvoljena je bila s konstruktivno nezaupnico - 21 dni. Realno je torej okoli 10. septembra, mogoče celo kakšen dan prej.

Doktor pravnih znanosti Miro Cerar je s SMC slavil na julijskih predčasnih volitvah. Stranka je dobila 34,5 odstotka glasov in 36 sedežev v državnem zboru. Predčasne volitve je Pahor razpisal po tem, ko je s položaja odstopila predsednica vlade Alenka Bratušek.