Hrvaška ne bo imenovala novega arbitra

Predsednik republike Borut Pahor je v današnjem pogovoru s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jožefom Horvatom izpostavil, da je odločitev o enostranskem odstopu Hrvaške od arbitražnega sporazuma nesorazmeren ukrep. Slovenija namreč sprejema vse potrebne odločitve, ki bodo omogočile nepristransko delo arbitražnega sodišča. V tem smislu naj vlada glede imenovanja arbitra sprejme odločitev, ki bo omogočila sodišču nepristransko delo in izrek sodbe, navajajo v predsednikovem uradu.

Kot je poudaril, je bistveno, da arbitražno sodišče določi mejo med državama, so sporočili iz urada predsednika republike.

Sogovornika Pahor in Horvat sta se na današnjem delovnem pogovoru strinjala, da je osnovni cilj vseh ravnanj Slovenije nadaljevanje dela arbitražnega sodišča in izrek sodbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško.

Prav tako sta se Pahor in Horvat strinjala, da je imela sklenitev arbitražnega sporazuma velik pomen za ureditev odnosov med sosednjima državama in za krepitev vsestranskega sodelovanja in zaupanja. Sporazum, ki je veljavna mednarodna pogodba, registrirana pri Združenih narodih 25. maja 2011, je še vedno vzor za reševanje mejnih in drugih odprtih vprašanj med državami na območju razpadle Jugoslavije, poudarjajo v predsednikovem uradu.

Politika enostranskega odstopanja od pogodb bi po njihovi oceni "ogrozila obstoječo pravno, politično in varnostno arhitekturo odnosov v tem delu Evrope in imela nepredvidljive posledice za njeno stabilnost in za proces širitve Evropske unije".

Posebno težo arbitražnemu sporazumu daje tudi dejstvo, da smo ga Slovenci junija 2010 potrdili na referendumu. Zato bi morala biti Hrvaška pri svojih odločitvah glede tega sporazuma toliko bolj pozorna, so navedli.

Bistvo sporazuma je v tem, da je omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo in določil postopek za določitev meje med sosednjima državama, je še spomnil Pahor. Ob hrvaški enostranski odločitvi pa bi se po njegovem mnenju "lahko ustvaril vtis, da je Hrvaška ratificirala to pogodbo predvsem zato, da je postala članica EU, ne pa tudi, da bi arbitražno sodišče dejansko določilo mejo med državama v skladu z načeli tega sporazuma".

Slovenija spet išče arbitra

Slovenska politika po odstopu že drugega slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki odloča o meji s Hrvaško, že drugič v nekaj tednih išče tretjega arbitra.

Jernej Sekolec je namreč s tega mesta odstopil po objavi posnetkov prisluhov njegovih telefonskih pogovorov s slovensko agentko na sodišču Simono Drenik 22. julija, iz katerih je bilo razbrati, da jo je obveščal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču.

Slovenija je nato v skladu z arbitražnim sporazumom v nekaj dneh imenovala novega člana arbitražnega sodišča. Novi slovenski arbiter Ronny Abraham, sicer predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu, pa je prejšnji teden po manj kot tednu dni od imenovanja presenetil z odstopom.

Zdaj mora Slovenija spet v 15 dneh imenovati novega sodnika, ali pa ga bo v skladu z arbitražnim sporazumom imenoval predsednik sodišča. Ta rok naj bi se iztekel 20. avgusta.

Odločitev o arbitru v četrtek

Premier Miro Cerar se po drugem odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča ni odločil pozvati parlamentarnih strank, naj predlagajo kandidate za arbitra, kot je to storil po odstopu Sekolca. Stranke sicer takrat te možnosti niso izkoristile. Tako kot tedaj tudi zdaj v več strankah predvsem poudarjajo odgovornost vlade in odločitev glede nadaljnjih korakov Slovenije prepuščajo njej.

Vlada bo tako s svojo odločitvijo v četrtek predvidoma le seznanila predstavnike parlamentarnih strank, s katerimi se bo premier Cerar sešel zjutraj. Sledila bo nujna seja odbora za zunanjo politiko, ki bo ocenil trenutno stanje in se seznanil z nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi z arbitražnim sporazumom. Zatem bo še seja vlade, na kateri naj bi padla končna odločitev Slovenije glede imenovanja novega arbitra.

Tri možnosti

Vlada sicer preučuje tri možnosti ravnanja Slovenije, in sicer, da za novega arbitra poišče uglednega tujega pravnika, da za arbitra imenuje domačega strokovnjaka ali da imenovanje prepusti predsedniku arbitražnega sodišča.

Zunanji minister Karl Erjavec je prejšnji teden nakazal, da bo Slovenija arbitra pravočasno imenovala.

Med slovenskimi strokovnjaki sicer ni več veliko takih, ki bi jih lahko poslali v Haag, kar sta nedavno priznala tudi Erjavec iz predsednik DZ Milan Brglez. Ta je dejal, da so bili slovenski strokovnjaki tako ali drugače že vpleteni v arbitražni proces in bi jih lahko Hrvaška označila kot neprimerne za arbitra.

Nekaj časa se je kot realen kandidat omenjal ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič, ki pa naj bi imenovanje že zavrnil. To je nedavno nakazal tudi Erjavec.

Nekateri, med njimi evropski poslanec Ivo Vajgl, zato predlagajo, naj vlada za novega slovenskega člana petčlanskega sodišča znova imenuje uglednega tujega strokovnjaka.

Nekateri pa se zavzemajo za to, da bi slovenskega arbitra imenoval kar predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da so s pošiljanjem diplomatske note Sloveniji o odločitvi hrvaškega sabora o odstopu od arbitražnega sporazuma tudi prenehali izvajati sporazum o arbitraži. Zato je jasno, da ne nameravajo niti imenovati novega sodnika namesto Budislava Vukasa, ki je odstopil iz arbitražnega sodišča zadnji dan julija.

"Republika Hrvaška je 31. julija 2015 poslala pismo arbitražnemu sodišču, v katerem smo naznanili, da smo v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb obvestili Republiko Slovenijo, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev sporazuma o arbitraži zaradi bistvene kršitve določb sporazuma", so še spomnili.

Hrvaški sabor je 29. julija enotno sprejel sklep, s katerim je obvezal vlado, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ker da je Slovenija bistveno kršila določbe, ki so bile odločilne za uresničitev namena sporazuma, so dodali.

"Določbe, ki jih je Slovenija kršila s svojimi ravnanji, se nanašajo na način delovanja arbitražnega sodišča (člen 6. arbitražnega sporazuma) oziroma zaupanja in zaupnosti arbitražnega postopka, kot tudi nepristranskost in neodvisnost arbitrov pri izpolnjevanju svoje resne naloge (iz členov 3. in 4. arbitražnega sporazuma). Poleg tega je Slovenija močno kršila 10. člen arbitražnega sporazuma, ki prepoveduje dejanja, ki bi ogrozila delovanje arbitražnega sodišča," so še odgovorili na sedežu hrvaške diplomacije.

Pričakovati je, da bo zdaj novega arbitra namesto Vukasa imenoval predsednik arbitražnega sodišča, kot to predvideva arbitražni sporazum.

"Slovenija naknadno dodala dokumente"

Hrvaška kot razlog za umik iz arbitražnega postopka navaja, da je Slovenija bistveno kršila arbitražni sporazum o meji med državama, ker da je naknadno dodala dokumente, na podlagi katerih arbitražno sodišče odloča o rešitvi spora o meji. Hrvaška stran to sklepa iz objavljenih prisluhov med nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik glede delovanja arbitražnega sodišča.

V Zagrebu so ocenili, da sta "delovala protipravno, neetično in nezdružljivo z načinom, po katerem bi se morali obnašati in ravnati sodniki in agenti držav".

Hrvaška diplomacija je večkrat poudarila, da je arbitražni postopek nepovratno kompromitiran, in to na način, da arbitražno sodišče v tem sporu ni sposobno odločati nepristransko, ne glede na spremembe v njegovi sestavi, ki so sledile odstopu slovenskega arbitra in agentke.

Rešitev spora vidijo na Meddržavnem sodišču v Haagu, kar pa je Slovenija že pred podpisom arbitražnega sporazuma novembra 2009 v Stockholmu zavračala.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je medtem relativizirala problem okuženosti sodnikov in dejala, da "ni glavni problem situacija s sodniki, ker je arbitra v skrajni situaciji vedno lahko zamenjati", ampak "je glavni problem, ker so v predmet naknadno dodajani dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti".

A pravnika Marko Pavliha in Rajko Pirnat sta se strinjala, da je zelo malo verjetno, da bi Sekolec na lastno pest dodajal dokumente v spis in tako kompromitiral arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško. Kot poudarjata, je to praktično neizvedljivo oziroma bi se, če bi do tega prišlo, lahko zelo hitro ugotovilo.

Pusičeva pravi nasprotno in meni, da tega ni mogoče več ugotoviti. "Ko bi to vedeli, bi lahko na nek način predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vpliv na sodnike," je dejala.

Slovenija vztraja

Slovenija sicer kljub napovedanemu hrvaškemu izstopu vztraja pri nadaljevanju arbitraže ter poudarja, da enostranski odstop od arbitraže v skladu z arbitražnim sporazumom ni mogoč.

Za nadaljevanje arbitražnega postopka se zavzema tudi Evropska komisija, ki je nedavno zatrdila, da je v tem sporu pripravljena prisluhniti tako slovenski kot hrvaški strani in sprejeti ukrepe, ki so v njeni moči, da bi podprla nadaljevanja postopka. Podporo arbitražnemu postopku je nedavno izrekla tudi Avstrija, po besedah slovenskega zunanjega ministra pa se za to zavzemajo "tudi ostale države, zlasti članice EU".

Hrvaška je v arbitražnem sporu računala na podporo ZDA, a so na State Departmentu v ponedeljek zatrdili, da se v tej zadevi ne postavljajo na nobeno stran.

Nas čaka dolgotrajna bitka?

Pričakovati je, da bo zdaj sledila dolgotrajna bitka med Slovenijo in Hrvaško, ali arbitražni sporazum velja oz. ali bo odločitev arbitražnega sodišča legitimna in legalna. Analitik Boštjan Udovič je prejšnji teden ocenil, da bo na koncu o tem verjetno znova razsojal nekdo tretji, najverjetneje Meddržavno sodišče v Haagu. Za to je sicer nujno soglasje obeh strani.