Do ponedeljka bo notranje ministrstvo preverilo podpise pod pobudo, parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) pa bo preverila vsebino pobude. Pahor je poudaril, da bo pri odločitvi upošteval mnenje ZPS in da njegov osebni pogled oziroma politična razsežnost vprašanja ne bosta vplivala na njegovo ravnanje v tej zadevi. Franc Majcen, pobudnik zbiranja podpisov, je pojasnil, da želijo z zbiranjem podpisov predvsem preprečiti izplačilo neupravičenih odškodnin, ki jih izstavljajo "agresorji Jugoslovanske ljudske armade".
Pobudniki menijo, da se vprašanje izbrisanih ne sme reševati paketno in da se bo status stalnega prebivališča za nazaj dodelil z dopolnilnimi odločbami tudi tistim, ki so Slovenijo zapustili, ne da bi se pred tem odjavili, kar je v nasprotju z 20. členom zakona o tujcih iz leta 1991.
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je pretekli četrtek po sprejemu predloga tehničnega zakona o izbrisanih na vladi povedal, da so v zakonu zajete le tiste kategorije tujcev iz 8. točke odločbe ustavnega sodišča, za katere glede na pravno podlago, po kateri so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, obstaja predpostavka, da dejansko živijo v Sloveniji ves čas od 26. februarja 1992 (dneva izbrisa). Majcen je danes na to odgovoril, da bi moral zakon predvideti preverjanje dejanskega stalnega prebivanja v Sloveniji za vse, ki naj bi se jim izdala dopolnilna odločba o stalnem prebivanju od izbrisa naprej. Predlog zakona namreč predvideva, da lahko postopek ugotavljanja dejanskega bivanja preverja upravna enota, če podvomi oziroma je obveščena, da tujec od 26. februarja 1992 do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje dejansko ni prebival na naslovu, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče 25. februarja 1992.
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi sicer določa, da mora pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma vsebovati opredeljeno zahtevo (jasno mora biti izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, zahteva pa mora biti ustrezno obrazložena in podprta s podpisi najmanj 1000 volivcev). Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam mora vsebovati osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov in občino stalnega prebivališča ter datum podpisa seznama.
Po vložitvi predsednik državnega zbora o pobudi najpozneje v treh dneh po prejemu obvesti ministrstvo za notranje zadeve, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, ter določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma (potrebnih je 40.000 podpisov).
Če državni zbor meni, da v zahtevi za razpis referenduma ni jasno izraženo vprašanje, kaj naj bo predmet referenduma, ali če zahteva ni obrazložena, pozove pobudnika, naj jasno opredeli oziroma dopolni zahtevo z obrazložitvijo. Če tega pobudnik ne stori, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne bo razpisal. Pobudnik lahko nato v osmih dnevih zahteva, da takšno odločitev državnega zbora preizkusi ustavno sodišče, ki lahko odločitev parlamenta razveljavi. Sicer pa ima tudi državni zbor možnost, da se obrne na ustavno sodišče, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali da bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice.
Kot je znano, je ustavno sodišče aprila letos razveljavilo zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ker jim od 26. 2. 1992, ko so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ne priznava stalnega prebivališča v Sloveniji. Isti zakon je v neskladju z ustavo, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji državljanom nekdanje SFRJ, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca po zakonu o tujcih. Državni zbor mora po odločbi ugotovljene neskladnosti z ustavo odpraviti, ministrstvo za notranje zadeve pa mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji od 26. februarja 1992 naprej vsem tistim državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalcev in so dovoljenje za stalno prebivanje dobili po izpodbijanem zakonu le za naprej.
