'Zaradi tega prevzema ne bo v Sloveniji niti enega delovnega mesta manj'

Ko slovensko prehrambno podjetje prevzamejo Hrvati, pri nas zazvonijo vsi alarmi. Predvsem zaradi slabih izkušenj z Agrokrojem, ki je prevzel Mercator, ter še z nekaterimi slovenskimi strateškimi prehrambnimi blagovnimi znamkami, od Droge Kolinske do Donata, ki so jih zaradi nesposobnosti slovenskih tajkunov od Igorja Bavčarja dalje prevzeli Hrvati.

Tako so zazvonili tudi ob prodaji enega večjih agroživilskih podjetij Panvita v lasti družine Polanič. Toni Balažič, izvršni direktor skupine Panvita, je pojasnil, da delujejo na zelo konkurenčnem trgu in da se borijo z multinacionalkami, tujimi in regionalnimi velikani. 

"Že nekaj let se zavedamo, da tako majhni, kot smo, z relativno nizko kapitalsko močjo, v nekem širšem kapitalskem, regijskem smislu, ne bomo preživeli. Zato smo že nekaj časa iskali partnerja, ki bi podprl našo ambicijo, da postanemo resnejše regionalno podjetje," je pojasnil in dodal, da so tako našli sklad Mplus, ki bo njihovo ambicijo podprl. V petih letih naj bi postali 400-milijonsko podjetje. 

50 milijonov evrov tako ne bo šlo v žep družine Polarič, ki je prodala svoj delež. "Večina tega denarja za razvoj ostaja v podjetju. To pomeni, da bo več investicij. Zaradi prevzema ne bo odpuščanja, pač pa ravno obratno, potrebovali bomo več sodelavcev," pravi Balažič in zagotavlja, da vsi procesi in center ostajajo v Sloveniji. 

Kaj pa bo z več kot 3000 hektarji kmetijskih zemljišč, ki jih Panvita najema od države? "Razloga za bojazen ni. Tudi naši predhodniki s to zemljo odgovorno upravljajo že več kot 100 let. Vse, kar pridelamo, gre v naše izdelke, ki jih skoraj vse prodamo v Sloveniji," razlaga. Pravi, da veliko prispevajo k slovenski samooskrbi in da se ta strategija ne bo spremenila. Kot pravi, so si obstoječi slovenski lastniki s pogodbo zagotovili, da bodo z vsemi spremembami, ki bi se nanašale na spremembe zemljišč ali koncesije, morali v celoti soglašati. 

"Mi bomo še naprej skrbeli za to, da bodo slovenski izdelki ostali v Sloveniji, želimo pa vsekakor povečevati dodano vrednost. Ima pa tudi država vrsto mehanizmov, s katerimi lahko prepreči, da bi prišlo do kakršnih koli zlorab. Jaz sem prepričan, da bo država to zelo pozorno spremljala in tudi odreagirala, če bi šlo kaj narobe," je miril. 

Nekdanji direktor Panvite, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, Dejan Židan ob sedanji prodaji Hrvatom pravi, da je čas, da znova razmislimo, ali želimo, da so vsa kmetijska zemljišča takšna, kot so sedaj ali je pa čas, da gremo v neko novo politiko na področju državnih kmetijskih zemljišč. Balažič pravi, da Židana ceni, saj da je izkušen politik in gospodarstvenik, ki je delal v tej panogi. "On je prvi, ki mora vedeti, da v Panviti zelo odgovorno ravnamo s temi zemljišči," je prepričan Balažič, ki dodaja, da se njegove izjave ne boji, pač pa veseli. 

"Država dejansko mora prevetriti svojo strategijo glede slovenske samooskrbe. Mora narediti bistveno več za to, da se bo slovenska samooskrba povečala in da končno od besed preidemo k dejanjem. Da bodo vse te investicije in subvencije, ki jih država daje v slovensko kmetijstvo, postale produktivne. Doslej težko rečemo, da smo to dobro izkoristili," meni. 

'Prevzemnik je dejansko finančni investitor, ki je prepoznal ambicijo'

Eden od pomislekov je tudi, da 51-odstotni delež Panvite kupuje hrvaški investicijski sklad, ki se doslej ni ukvarjal s kmetijstvom, prihaja iz povsem druge dejavnosti, a Balažič to vidi kot priložnost. "To je eden od redkih primerov, kjer je prevzemnik dejansko finančni investitor. Torej ni podjetnik, ni strateg, ki bi iskal neke sinergije, ki bi preselile proizvodnje iz Slovenije v druge države, ali ki bi svoje proizvode želel lansirati v Slovenijo. To je preprosto finančni sklad, ki je prepoznal ambicijo, ki želi graditi na platformi Panvite in sinergije so drugje, v dodatnem kapitalu, dodatnem znanju".

Balažič je pojasnil še, da ima Mplus ogromno znanja s področja prevzemov in da to tudi ni njihova prva investicija v Sloveniji. Leta 2017 so prevzeli na primer znamki Linea directa in Manpower. "In ta podjetja delajo bistveno boljše kot prej in tudi z več zaposlenimi," pravi. 

"Zanimiva podrobnost pri Mplusu je, da je polovični lastnik podjetja, ki je večinski lastnik Mplusa, dejansko Slovenka. Torej žena gospoda Oreškovića. To vsekakor postavlja vse skupaj v neko drugo perspektivo. Tudi vsa družina tekoče govori slovensko. S tega vidika prevzemnik ni samo Hrvat, ampak tudi Slovenka," je povedal. 

Kaj pa prodaja pomeni za slovenke kmete? 

"Jaz danes zagotavljam, da zaradi tega prevzema, tega posla, ne bo v Sloveniji niti enega delovnega mesta manj in niti en naš poslovni partner zaradi tega ne bo izgubil poslovanja z nami. Obratno. To je za vse nas neka nova priložnost, ki mislim, da jo lahko zagrabimo. Moramo spremeniti tudi našo paradigmo razmišljanja, da končno razmišljamo širše. Da naredimo neka podjetja, ki bodo imela center v Sloveniji in kjer bo slovenska platforma dogovorna za širjenje v druge države," je zaključil.