Za SD državni holding nič več 'kraja stoletja'?

Potencialne koalicijske partnerice naj bi se že dogovorile o ključnih vsebinskih zadevah, prav tako tudi o razdelitvi resorjev. V javnosti krožijo imena potencialnih ministrov, a številna bremenijo očitki o nepravilnostih.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Alenka Bratušek

Potencialne vladne partnerice, ki jih bo vodila Alenka Bratušek, naj bi v teh dneh sklenile vsebinski del pogajanj za novo vlado. (Foto: Reuters)

Potencialne vladne partnerice naj bi v teh dneh sklenile vsebinski del pogajanj za novo vlado. Po pogajanjih o državnem holdingu in slabi banki, pri čemer sta bila predvsem SD in DL na različnih bregovih, podrobnosti niso razkrivali, a po neuradnih informacijah naj bi že našli rešitev.

Predsednik SD Igor Lukšič je na današnji novinarski konferenci dejal, da gre za pogajanja, ki še niso končana. "Nihajo iz ene v drugo skrajnost. Enkrat imamo besedilo, ki je popolnoma naše, drugič besedilo, ki je popolnoma takšno kot obstoječe," je pojasnil.

Virant: "Dokler ni vse dogovorjeno, ni nič dogovorjeno"

Tako pa je koalicijska usklajevanja komentiral prvak DL Gregor Virant. Zato, kot pravi, ne želi špekulirati o novi vladi, saj bo vse znano najpozneje do prihodnjega četrtka, ko mora mandatarka v DZ posredovati predlog za sestavo nove vlade. Za DL je ključno, da se ohranita zakona o holdingu in o slabi banki.

Če stroka ali praksa pokažeta, da so potrebni kakšni popravki, se bodo ti naredili, je dejal, sicer pa se zakona izvajata tako, kot sta bila sprejeta. Na vprašanje, ali so torej v SD na tem področju popustili, je Virant pojasnil, da je to, kdo je popustil, vse "stvar interpretacije". Po njegovem mnenju so sicer v razmerah, ko se vsi "zelo dobro" zavedajo, da je sanacija bank nujen in prioriteten projekt politike.

Glede ocene SD, da je državni holding "kraja stoletja", pa meni, da "teh velikih in težkih besed" ne bo več. Vsi se namreč strinjajo, da je treba nadaljevati zgodbo s holdingom in centralizirati sistem upravljanja državnega premoženja, ki mora biti upravljano čim bolj kompetentno. "In holding je rešitev za to," je poudaril Virant.

Kot je še dejal, so sicer SD prepričali s tem, da se zakon popravi na način, da se premoženje iz državne lastnine ne prenaša na holding, ampak holding ostane zgolj upravljavec tega premoženja. S tem se po Virantovih besedah izognejo tudi dvomu o ustavnosti zakona, ki so ga izrazili nekateri pravni strokovnjaki.

Po oceni Vebra se vlada ne menja zato, da pade vlada Janeza Janše

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber pa je dejal, da se vlada ne menja zato, da pade vlada Janeza Janše, gre namreč predvsem za to, da je treba čim prej zagotoviti stabilnejše razmere za gospodarstvo. Koalicijska pogajanja sicer potekajo konstruktivno, a bodo podrobnosti znane, ko bo usklajeno skupno besedilo, je dodal.

"Mi smo leto dni zelo jasno govorili o tem, da zgolj in samo varčevanje ne prinaša ustreznih ukrepov, kar se je ne nazadnje pokazalo tudi v praksi," je pojasnil Veber in poudaril, da tudi sicer v postopkih pogajanj o novi vladi ne gre za popuščanje, temveč za to, da se poskuša opredeliti rešitve, s katerimi bi lahko v zelo kratkem času "stvari premaknili v drugo smer" in predvsem zagotovili stabilnejše razmere za gospodarstvo.

Na vprašanje, v kolikšni meri so v SD popustili glede zakonov o državnem holdingu in o slabi banki, je Veber odgovoril, da so v SD vedno "imeli svoje rešitve" in poudarjali, da je zanje najpomembnejše to, da je izbrana najcenejša in najučinkovitejša rešitev. Sam zakon o slabi banki je sicer po njegovi oceni napisan tako splošno, da dopušča zelo široko polje razmišljanja, kar so v stranki želeli izpostaviti tudi v zahtevi za ustavno presojo zakona. Hkrati pa se, tako Veber, "srečujemo z dejstvi, da nekatere stvari že potekajo" v NLB. Banke so se odločile, da bodo oblikovale svojo rešitev za slabe terjatve, zato gre zadeva po njegovem mnenju v pravo smer.

Po Vebrovih besedah sicer morebitne koalicijske partnerice zdaj poskušajo predvsem tehtati argumente, kaj prinašajo posamezne odločitve. Njihov skupni cilj je zagotovo ta, da se bančni sistem sanira na način, da bo čim prej mogoče pomagati gospodarstvu.

V javnosti krožijo različna imena

Potencialne partnerice čaka še določitev kandidatov za ministre. Neuradno naj bi se že dogovorile, da bo PS pripadlo pet resorjev v vladi, SD in DL po trije resorji, DeSUS pa dva resorja. V javnosti je zaokrožilo tudi že več imen za potencialne ministrske kandidate. Največ težav naj bi imeli z iskanjem primernega kandidata za finančnega ministra.

Poleg Dušana Mramorja, ki naj bi mu odkimaval Zoran Janković, se omenja še nekdanjega bančnika, zdaj prvega človeka KD, Aljošo Tomaža, ki ga krog okoli Jankovića favorizira, a je prav zato delu koalicijskih partneric sporen. Pa tudi zaradi financiranja Nade Klememenčič pri nakupu delnic Triglava, prodaje deleža Abanke v NFD in nasploh, ker da je delno soodgovoren za bančno luknjo.

Neuradno naj bi Aljoša Tomaž ponudbo že zavrnil, ker ugotavlja, da podpore nima, so poročali v oddaji 24UR.

Tretje ime v obtoku, ki ga sicer favorizira SD, pa je Tomaž Kuntarič, do februarja letos predsednik uprave Soda, ki ga je odnesla skupščina Telekoma.

Pozitivna Slovenija ima težave tudi pri svojem favoritu za gospodarskega ministra. Stanku Stepišniku očitajo domnevno zlorabo 165 tisoč evrov državnega denarja, namenjenega za subvencije.

 

Miran Gajšek

Miran Gajšek naj bi prevzel mesto ministra za infrastrukturo in prostor. (Foto: POP TV)

Poleg imen za finančnega ministra uganka ostajata tudi kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor ter ministra za gospodarstvo. Nekateri mediji sicer ugibajo, da bi ministrstvo za infrastrukturo in prostor utegnil prevzeti urbanist Miran Gajšek, ki je trenutno vodja oddelka za urejanje prostora na Mestni občini Ljubljana.

Odprto ostaja tudi ministrstvo za kulturo ter tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bi ga vodil minister brez listnice.

Poslanec SD Dejan Židan naj bi vodil ministrstvo za kmetijstvo, kot mogočo kandidatko za ministrico za delo, družino in socialne zadeve pa se omenja Anjo Kopač Mrak iz SD, čeprav ni povsem izključeno, da bi na tem mestu lahko pristala tudi Andreja Črnak Meglič, prav tako iz SD. Šolski resor naj bi pripadel Igorju Lukšiču. Lukšič na današnji novinarski konferenci tega ni potrdil.

Ministrstvo za notranje zadeve naj bi skupaj z javno upravo vodil prvak DL Gregor Virant, nekdanji minister Senko Pličanič pa naj bi spet prevzel pravosodni resor. Nekateri mediji kot mogočo ministrico za pravosodje omenjajo poslanko PS Mašo Kociper.

Tudi za vodenje ministrstva za obrambo se omenja več imen, med drugim poslanko PS Melito Župevc in tudi Janeza Slaparja. DeSUS bi ohranil dva resorja. Prvak DeSUS Karl Erjavec naj bi bil zunanji minister, Tomaž Gantar pa minister za zdravje.

Stranke prečiščujejo svoja stališča

Koalicijskih usklajevanj sicer danes ni bilo, stranke so vsaka zase "prečiščevale" pogajalska izhodišča, pregledale dosežke dosedanjih dogovorov ter ugotovile, katera vprašanja so odprta. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali v četrtek, partnerice pa naj bi bile že v pričakovanju čistopisa koalicijske pogodbe.

Konferenca SD bo o vstopu v novo koalicijo sklepala v soboto. Če bo odločitev na konferenci pozitivna, pa bodo v torek na predsedstvu sprejemali odločitev o podpori koalicijski pogodbi, je danes dejal predsednik SD Igor Lukšič. V torek se bodo predvidoma sestali tudi izvršni odbor in svet DeSUS ter člani sveta DL. Organi PS pa bodo o sklepanju koalicijske pogodbe in drugih vsebinah, povezanih z oblikovanjem vlade, predvidoma odločali sredi prihodnjega tedna.
 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 1215
 
wolfterier 13.03.2013 16:39:30
SD je malo mar za krajo stoletja,če so oni zraven.
Več komentarjev