Slovenija

PCP-jev na meji z EU ni več

Ljubljana, 21. 09. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Od petka dalje prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo poslujejo kot trgovine z normalno obdavčitvijo.

duty free
duty free FOTO:

Zaposleni v 35 tovrstnih prodajalnah so včeraj opravili še inventuro, od danes pa blago prodajajo po normalnih davčnih stopnjah. Cene so se nekoliko zvišale, zaradi pričakovanega zmanjšanja prodaje pa so se trgovci odločili nekaj trgovin tudi zapreti.

Proces zapiranja PCP-jev

Vprašanje o zaprtju PCP-jev je bilo odprto že od leta 1999. V skupni deklaraciji EU in Slovenije, ki je priložena k pridružitvenem sporazumu, se je Slovenija zavezala, da bo carinski režim uskladila z Unijinim. V luči zastoja na pristopnih pogajanjih pri dveh poglavjih evropskega pravnega reda, davkih in carinski uniji, na kateri je Unija vprašanje prostocarinske prodaje vezala, je slovenska vlada januarja letos državnemu zboru predložila zakon o preoblikovanju duty freejev v trgovine z normalno obdavčitvijo do 1. junija 2001. Parlamentarci so zakon potrjevali in tudi potrdili kar dvakrat. V drugo so glasovali potem, ko je državni svet po prvem glasovanju vložil odložilni veto, češ da bo z ukinitvijo prostocarinske prodaje ogroženih preveč delovnih mest.

Ustavno sodišče je maja na pobudo zunajparlamentarne Nove stranke za oceno ustavnosti zakona zadržalo njegovo izvajanje, junija pa odločilo, da zakon ni bil razglašen v skladu z ustavo. Sodišče je tako zavrnilo način sprejemanja zakona, predvsem kar se tiče referenduma. V nadaljnjem razpletu je pobuda Nove stranke za začetek zbiranja podpisov v podporo referendumu uspela, ne pa tudi samo zbiranje podpisov. V danem roku - od 21. junija do 20. julija - stranki ni uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov, pot za dokončno uveljavitev zakona pa je bila s tem odprta.

Gorazd Drevenšek
Gorazd Drevenšek FOTO:

Septembra sta bili na ustavno sodišče naslovljeni nadaljnji dve pobudi za oceno ustavnosti. Prvi vlagatelj pobude je spet Nova stranka, drugi vlagatelj pa so zaposleni v duty freejih. Ustavno sodišče je na seji 13. septembra soglasno zavrnilo pobudo Nove stranke. Pobuda je bila zavrnjena kot neutemeljena. Gorazd Drevenšek, predsednik Nove stranke, je za 24 ur dejal: "Kar se tiče pravnega položaja je odločitev nedvoumno dokončna. Višje institucije v Sloveniji ni, zato nameravamo za pravice, ki gredo v poseganje temeljnih človekovih pravic, uveljavljati v postopku na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Zakon o preoblikovanju duty free trgovin je bil v uradnem listu objavljen 27. julija ter uveljavljen 15 dni po objavi. Rok za polno implementacijo zakona poteče 40 dni po njegovi uveljavitvi, torej na 20. september, duty freejev na meji z EU pa naj ne bi bilo več z 21. septembrom.

Kaj nas čaka na mejah po novem

Preoblikovati se je moralo 35 prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v lasti desetih podjetij, od tega jih je 20 v lasti Kompasa MTS, štiri v lasti Term Maribor, ostala pa so v lasti osmih drugih podjetij. Carinski uradi so lastnikom prostocarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo že avgusta poslali odločbe o razveljavitvi dovoljenj za prostocarinsko prodajo. Odslej se v teh trgovinah ne prodaja več carinsko blago, temveč blago, ki je že ocarinjeno, trgovci pa morajo po novem namesto polovičnih obračunavati polne trošarine, v cene pa vračunati tudi davek na dodano vrednost (DDV).

Tujim kupcem, ki bodo kupili blago v vrednosti nad 15.000 tolarjev, obračunani DDV takoj povrnejo, kar ne velja za cigarete, alkohol in mineralna olja.

Za slovenske kupce preoblikovanje trgovin na mejah z Avstrijo in Italijo v t.i. mejne prodajalne pomeni, da bodo lahko kupljeno blago brez omejitev vnesli v Slovenijo. To blago se namreč ne obravnava več kot carinsko blago, ampak kot blago, ki je kupljeno v običajni trgovini. Trgovine pa morajo svoje evidence odslej voditi v skladu z zakonom o trgovini, medtem ko je doslej zanje v skladu s carinskim zakonom veljal drugačen režim, saj so prodajale blago, ki je pod carinskim nadzorom.

Usoda podjetij, ki so se ukvarjala s PCP

V Termah Maribor ne pričakujejo občutnejšega upada prodaje
V Termah Maribor ne pričakujejo občutnejšega upada prodaje FOTO:

V Termah Maribor so vse štiri svoje prostocarinske prodajalne na severovzhodu Slovenije preoblikovali v mejne prodajalne, ponudba se bo tudi v prihodnje prilagajala predvsem potrebam potnikov v tranzitu, ki so njihovi glavni kupci. Prodajne police trgovin, katerih novi naziv je Travel Shop, so danes normalno založene, obstoječo ponudbo pa so še dopolnili, in sicer predvsem s tekstilnimi izdelki znaih blagovnih znamk. Po tekstilnih izdelkih povprašujejo predvsem potniki v tranzitu, je pojasnila predstavnica za stike z javnostmi Mira Rupnik.

Cene so se nekoliko zvišale, vendar pa ostajajo konkurenčne, je zatrdila. Na mejnih prehodih Šentilj in Trata ostaja zaposlenih 60 delavcev, nekaj pa so jih prerazporedili na druga delovna mesta. Občutnejšega upada prodaje ne pričakujejo, kot je povedala Rupnikova, naj bi namreč prodaja ostala na solidni ravni.

Kompasovi duty-freeji so postali Kompas Shop
Kompasovi duty-freeji so postali Kompas Shop FOTO:

Prav tako tudi Kompas MTS ni zaprl nobene od svojih 20 trgovin na mejah z Avstrijo in Italijo. Pomočnik direktorice za komercialno področje Simon Brecelnik je povedal, da izbira blaga zaenkrat ostaja nespremenjenja, v bodoče pa jo nameravajo prilagajati povpraševanju kupcev. Cene so prilagodili spremenjenim dajatvam, vendar so konkurenčne tistim na domačem trgu, je zatrdil. Kakšni bodo rezultati poslovanja pod novimi pogoji, bodo v Kompasu MTS ugotavljali čez nekaj mesecev, ne obetajo pa si nadomestila morebitnega izpada prihodka s povečano prodajo v svojih prostocarinskih trgovinah na meji s Hrvaško. Tam imajo namreč le dve tovrstni trgovini, medtem ko jih je na mejah na Avstrijo in Italijo kar 20. 20 prostocarinskih trgovin so že pred časom preimenoval v Kompas Shop, v njih pa so od danes nameščene table z obvestili kupcem, da lahko nakupijo neomejeno količino blaga in naj shranijo račune, tujce pa seznanjajo še z možnostjo povračila DDV.

Emona Obala Koper pa je obe svoji prostocarinski prodajalni v Radljah in v Dravogradu zaprla, delavci bodo tam v roku šestih mesecev prešli na zavod, je povedal direktor Zmago Furlan. Seveda pa bo družba, ki je bila že doslej predvsem dobaviteljica prostocarinskih prodajaln, s to dejavnostjo nadaljevala. Pogodbe o oskrbovanju so že sklenili s Kompasom MTS in Termami Maribor, pričakujejo pa, da se bo njihov zaslužek v distribuciji znižal. Hkrati pa Furlan napoveduje, da se bo povečal promet v tovrstnh trgovinah na meji s Hrvaško.

Duty free-ji kljub vsemu še ostajajo
Duty free-ji kljub vsemu še ostajajo FOTO:

PCP-ji kljub vsemu še ostajajo

Prvo prostocarinsko prodajalno v Sloveniji so pred 16 leti odprli v ljubljanskem hotelu Lev in kmalu so se ji pridružile še druge. Evropska unija, ki je do konca 80. let ukinila prostocarinsko prodajo na cestnih mejnih prehodih, je v predpristopnih pogajanjih to zahtevala tudi od Slovenije, do dokončne ukinitve prostocarinske prodaje na meji z Italijo in Avstrijo pa prihaja po dolgotrajnih zapletih; sprva v odnosih z Evropsko unijo in nato tudi doma.

Na mejah s Hrvaško in Madžarsko ter na brniškem letališču je še 16 prostocarinskih prodajaln, v katerih pa ostaja režim nespremenjen.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1