Če so bili sprva le očitki tisti, ki so zasebne šole skušali prikazati kot elitistične, bi se z novim predlogom, ki predvideva popolno ukinitev financiranja razsširjenih programov, to lahko uresničilo, trdi ravnatelj mariborske Waldorfske šole Maksimiljan Rimele, ki še dodaja: "To pomeni, da gremo v smeri povišanja šolnin, kar pomeni še večjo diferenciacijo in odvisnost vpisa na šolo od finančnega stanja neke družine."
Šolski minister Jernej Pikalo za izjave ni bil dosegljiv, toda v pisnem odgovoru je zapisal, da predlog izhaja iz odločitve Ustavnega sodišča, ki pravi da se mora iz javnih sredstev financirati obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določen po vsebini obveznega programa javne šole. O dodatnih programih pa nič.
Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, pravi: "Če se bo onemogočalo delo šolam, ki nimajo finančnega zaledja, potem bodo lahko samo ti, ki imajo finančno zaledje, ustanavljali zasebne šole in jih verjetno tudi bodo, kar pa bo vodilo v razslojevanje."
Oba sogovornika menita, da je vprašanje ideološko in ne vsebinsko. Kordiš dodaja: "Mi smo vsi skupaj del šolskega prostora in skupaj delujemo."
Rimele pa pojasnjuje: "Zasebne šole zagotavljamo pluralizem na šolskem prostoru, ki bi ga lahko zagotavljala tudi država, pa ga ne."
Na hrvaškem so podoben ukrep, ki je zdaj na mizi koalicijskih partnerjev, sprejeli že pred leti, ko so zasebnikom delno ukinili financiranje.
"Vzeli so popoldansko in jutranje varstvo in s tega naslova so zato starši, ki so svoje otroke hoteli imeti v šoli, morali plačevati tudi to," je rekel Rimele.
Takšnega modela pa si v Sloveniji, kjer zasebne šole predstavljajo komaj odstotek med vsemi šolami, zagotovo ne želimo, dodaja Rimele.
KOMENTARJI (529)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.