Plastične vrečke naše vsakdanje … Bi šlo en dan brez?

Ljudje na leto odvržemo med 500 in 1000 milijardami plastičnih vrečk in te velikokrat pristanejo v naravi. Še posebej negativen vpliv imajo na oceane. Ker so podobne meduzam, jih živali zamenjujejo za hrano, kar se zanje slabo konča. Vrečke pa zastrupljajo tudi pitno vodo in zemljo.

Vrečke

Problem je, ker vrečke, ki jih ljudje zavržemo, pristanejo v naravi, ogrožajo živali in na koncu zastrupljajo tudi nas. (Foto: Reuters)

Danes je mednarodni dan brez vrečk. Nastal je v okviru iniciative Svet brez vrečk, ki si prizadeva za drastično zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Z zmanjševanjem uporabe teh vrečk bi namreč zmanjšali negativne vplive na okolje, predvsem na oceane.

Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja vsako leto odvržemo med 500 in 1000 milijardami plastičnih vrečk. Vsaka plastična vrečka pa za razgradnjo potrebuje okrog 1000 let.

V oceanih namreč vsako leto pristane na milijarde plastičnih vrečk. Ker so na videz podobne meduzam, jih morske živali zamenjajo za hrano, zaradi česar so najbolj ogrožene morske želve. V okviru programa Združenih narodov za okolje (Unep) so ocenili, da na vsaki kvadratni milji ocena plava približno 46.000 delov plastike in da kar 70 odstotkov smeti potone na dno oceana.

Na severnem delu Tihega oceana plava največje smetišče na svetu. V njem je 100 milijonov ton plastike. Smetišče je veliko kot severni del celinske Amerike. Ocene o velikosti smetišča se razlikujejo, saj zaplate ni mogoče videti na satelitskih slikah. Plastično smetje je namreč popolnoma razdrobljeno v nekakšno plastično brozgo, ki plava tik pod morsko površino, zato ga sateliti ne zaznajo. Smetišče se pokaže šele takrat, ko ladja zabrede vanj.

Vrečke

Slovenski umetnik Miha Artanak je z Pošastjo iz plastičnih vrečk že leta 2011 pred sedežem Evropske komisije opozarjal na problem plastičnih vrečk. (Foto: Reuters)

Aprila letos so evropski poslanci glasovali za zakonodajo, ki terja 80-odstotno zmanjšanje uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019.

Podobne zaplate smeti plavajo v vseh svetovnih oceanih, vendar nobena ni tako velika kakor tihomorska. Oceane najbolj ogrožajo plastične vrečke, plastenke, pokrovčki plastenk in stiropor. Plavajoča plastika je nevarna za zdravje ljudi in živali. V teh predelih Pacifika je 40-krat več mikroplastike kakor planktona. Ko plastika stopi v prehransko verigo živali, stopi tudi v našo prehransko verigo. Vse, kar gre v morje, gre tudi v živali in na koncu pristane na naših krožnikih.

Prvi korak za zmanjšanje onesnaženja moramo narediti sami

Plastične vrečke pa ne povzročajo le škode v oceanih, ampak nas zastrupljajo tudi na kopnem. Ker se razkrajajo zelo počasi in ker pri razkrajanju nastaja vedno več manjših delcev, ki vsebujejo strupene kemikalije, ti pronicajo v zemljo in onesnažujejo našo pitno vodo in rodovitno zemljo.

Leta 2010 je bilo v EU porabljenih več kot 95 milijard plastičnih vrečk, skoraj 200 na vsakega prebivalca.

Vsak posameznik lahko zmanjša število plastičnih vrečk, in sicer tako, da pri nakupu prinese vrečko s seboj, da uporablja vrečke iz blaga ali papirnate vrečke, ki jih je lažje reciklirati, nakup pa lahko zloži v kartonaste škatle, ki so velikokrat spravljene v bližini trgovinske blagajne.

Vrečke

Greste po nakupih s svojo vrečko ali vedno vzamete novo? (Foto: Reuters)

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 49
Misija1 03.07.2014 23:16:53
Zahodni del sveta niti ne onesnazuje toliko s temi vreckami. Se reciklirajo. Vecinoma smo dokaj sovesceni in redko kdo vrze vrecko kar na tla, jaz se nisem videl tega. Sem pa prepotoval veliko sveta in na vzhodu recimo, je katastrofa. Arabski svet - na pesku med hisami lezijo odpadki, plastenke, vrecke, vse mozno! V mestih sicer manj, ampak ko gres izven, vsepovsod samo odpadki in vecinoma res ogromno pvc vreck! Se pomikam se bolj proti zhodu - Indija, katastrofa, tega ni nikjer na svetu! Kupi smeti ob "hisah", svinjarije povsod, v rekaj plavajo odpadki, tudi zivalska trupla, vrecke, vse mozno! To govorim za velika mesta, kjer bi naj veljala cistoca. Ko se premikas ven iz Indijskih velemest, pa je se huje. Kupi smeti vsepovsod, marsikje celo odlagalisca, vse na kupih, veter raznasa itd..Obmorska Indijska mesta, groza, v vodo leti vse kaj je mozno, ljudje cistoce ne poznajo. Ni se za cudit, ko samo vec kot 1 milijarda Indijcev mece odpadke kamorkoli. To vse konca v rekah, vodah! Kitajska, podobno, sicer za mesta to ne velja, ampak na obronkih, katastrofa. Indonezija, sama otocja, svinjerija, ljudje mecejo odpadke brez vesti na tla. Vietnam, Filipini isto, velika obmocja morja, vse leti v vodo! Skratka, ni se za cudit. Podobno velja za Afriko, vsa obmorska mesta, vsi odpadki romajo v vodo! Malo manj, ampak tudi podobno je v Juzni Ameriki, se posebej na juznem delu. Ne se cudit, vse je odvisno od ljudi. Zahodni del sveta bore malo doprinese tem odpadkom v oceanih, ceprav tudi nekaj malega - predvsem Italijani na jugu so znani po teh svinjerijah, kjer z ladjami odvazajo odpadke proti afriki in zmecejo vse v vodo!
Več komentarjev