Janez Plavec ni znal povedati, zakaj bi libanonski kemik Michel Stephan napeljeval k njegovemu umoru, česar ga tudi bremeni obtožnica. "Očitno je v meni videl nekoga, ki mu onemogoča vrnitev na Kemijski inštitut," je sklepal Plavec. Skliceval se je tudi na besede enega izmed že zaslišanih zaposlenih z inštituta, ki je dejal, da je bil Stephan Plavcu nevoščljiv.
V laboratoriju je bila Stephanu nadrejena Barbara Mohar, s katero sta bila nekaj časa par. Plavec trdi, da tudi njej ni nikoli rekel, da nasprotuje ponovni zaposlitvi Stephana, ker ga o tem ni nikoli povprašala. Dejal pa je, da je Moharjeva lahko sklepala, da ponovni zaposlitvi Stephana nasprotuje zaradi standardov, ki jih zagovarja.
Podaljšanju pogodbe Stephanu je sicer nasprotoval leta 2010, ko ga je o tem neformalno povprašal takratni direktor Janko Jamnik. "Menil sem namreč, da to res nikamor ne pelje," je dejal Plavec. Takrat so se namreč po besedah Plavca že pojavila nekatera opozorila o Stephanovi neprimernosti. Med drugim je bil z njim nezadovoljen Lek kot eden od najpomembnejših partnerjev inštituta, imel pa naj bi tudi katastrofalen odnos do mladih. Ne le to, očitali so mu tudi krajo zofe, ki je bila spomeniško zaščitena. Po tem je Stephan moral zapustiti inštitut.
Plavec: Mohorjeva in Stephan gledala le na lastni zaslužek
Plavec je bil v svojem pričevanju kritičen do Mohorjeve in Stephana in dejal, da takrat sploh ni vedel, "kaj vse sta se šla". Opozoril je na posel, v katerem naj bi laboratorij Kemijskega inštituta po naročilu Moharjeve in ob sodelovanju Stephana izdelal določene spojine, ki jih je nato prodal Krki. Denar, šlo naj bi za nekaj manj kot 300.000 evrov, je prejelo francosko podjetje Phosphoenix, katerega solastnika sta bila Moharjeva in Stephan.
V zvezi z omenjenim poslom je Plavec danes povedal, da je podatke o nakazilih Phosphoenixu skušal dobiti že pokojni Jamnik, a jih francoski organi niso želeli predati. Zdaj skuša Kemijski inštitut zadevo znova raziskati, Plavec pa je izrazil tudi upanje, da bodo to storili tudi organi pregona.
K dejanjem sta ga vodila maščevanje in sovraštvo
Libanonskemu znanstveniku Michelu Stephanu tožilstvo očita napeljevanje k umoru Janeza Plavca iz nizkotnih nagibov jeseni 2017 in promet z orožjem. Tožilstvo je prepričano, da naj bi ga pri tem vodila maščevanje in sovraštvo, saj naj bi vodjo NMR centra na inštitutu Plavca krivil za še vedno veljavno prepoved vstopa na inštitut in domnevno onemogočanje njegove ponovne zaposlitve.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.