FOTO in VIDEO: 'Sedanja vlada lahko predlaga kar koli ...

Predsedniki koalicijskih strank so se sestali na kolegiju pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Govorili so o nadaljnjem delu vlade in koalicije po padcu vseh treh zakonov na nedeljskem referendumu. Predsednica LDS Katarina Kresal se je ob prihodu in odhodu medijem izognila.

Predsednik Zares Gregor Golobič je pred sestankom dejal, da "prihaja poslušat". Po kolegiju pa je dejal, da sestanek ni prinesel nobenega novega sporočila. Kot je povedal, so govorili predvsem o tehničnih vprašanjih in opravilih, ki so nujna v tem tednu z vidika delovanja vlade. V zvezi s tem so se po njegovih besedah dogovorili za kar nekaj aktivnosti.

Pahor ne bo vrgel puške v koruzo

Dokler imamo odgovornost za vodenje države, ne bomo vrgli puške v koruzo, pa je po kolegiju povedal premier Pahor. V koaliciji po nedeljski zavrnitvi pokojninske reforme razmišljajo o interventnem zakonu in rebalansu proračuna, morda pa bo vlada predlagala samo rebalans proračuna.

Pahor meni, da je vlada storila veliko, da je državo potegnila iz recesije in za vzpostavitev gospodarske rasti. "Gospodarstvo okreva, nezaposlenost pada," meni premier in izpostavlja, da je Slovenija "visoko socialno povezana družba".

Ostaja pa spoznanje, da so potrebne temeljite reforme, da bi zadržali konkurenčnost. Med kratkoročnimi ukrepi, ki bi po njegovih besedah zagotovili vzdržnost javnih financ in zagotovili pogoje za nadaljnjo rast gospodarstva in padanje brezposelnosti, Pahor razmišlja o interventnem zakonu in rebalansu proračuna ali pa tudi samo o rebalansu proračuna.

Dokončne odločitve predsedniki koalicijskih strank danes še niso sprejeli, saj premier od finančnega ministrstva pričakuje izračun, ki bo pokazal, "kako je mogoče pametno investirati davkoplačevalski denar", da bi ohranili gospodarsko rast in padanje brezposelnosti ter zadržali relativno socialno povezanost.

V petek še sestanek s socialnimi partnerji

Pahor je zagotovil, da se bodo o ukrepih posvetovali s socialnimi partnerji. V četrtek naj bi vlada že sklenila, ali naj še ta mesec v DZ pošlje interventni zakon in rebalans ali morda tudi samo rebalans proračuna. Že v petek pa naj bi se vlada – tako predlaga Pahor – sestala z vrhom socialnih partnerjev na novem krogu pogajanj.

Kot je dejal, bi v petek želel ugotoviti, ali obstaja pripravljenost za nadaljevanje sprejemanja zdravstvene reforme in reform trga dela. Prepričan je, da se s cilji reform vsi "bolj ali manj strinjamo", zato bodo s socialnimi partnerji tudi preverili možnost za oblikovanje druge pokojninske reforme.

V tem tednu se bodo tudi seznanili z osnutkom strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami, ki ga je poslala agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Po njegovih besedah želijo "tudi s procesom privatizacije narediti korak naprej pri bolj uspešnem, bolj gospodarnem in za državni proračun prijaznem upravljanju z državnim premoženjem".

Finančno ministrstvo: Ukrepi po padcu pokojninske reforme že v pripravi

Na finančnem ministrstvu pravijo, da je bila vlada pripravljena tudi na to možnost, da volivci zavrnejo pokojninsko reformo, tako da ima že oblikovano oceno dodatnega potrebnega varčevanja. "Ukrepi bodo pripravljeni v najkrajšem možnem času in se v tej fazi usklajujejo med pristojnimi ministrstvi," so dejali na ministrstvu in dodali, da bo javnost o njih obveščena takoj, ko bodo usklajeni med ministrstvi.

DZ bi lahko rebalans proračuna obravnaval že julija

Formalni predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna po neuradnih podatkih z vrha vlade še ni v vladni proceduri. Kljub temu pa bi ga lahko DZ po tem, ko bi ga vlada pripravila, predvidoma obravnaval že na julijski seji.

Glede na to, da mora Slovenija do leta 2013 znižati javnofinančni primanjkljaj na tri odstotke BDP, bo po neuradnih informacijah potrebno strogo varčevanje bodisi linearno z znižanjem plač, pokojnin in socialnih prejemkov bodisi programsko s črtanjem določenih projektov. Veliko rezerv pri iskanju sredstev naj bi bilo pri pogodbah, ki jih sklepajo ministrstva, ter pri storitvah s področja odnosov z javnostmi.

Na sestanku vodstvo SD

Danes se je sicer sestal tudi kolegij predsednika SD. Največ pozornosti so namenili posledicam padca pokojninske reforme, je pojasnil podpredsednik SD Miran Potrč. Kolegij predsednika SD je ocenil, da prejeti glasovi za pokojninsko reformo predstavljajo nesporno jasno stališče volilnega telesa ne glede na razloge, zakaj so se volivci tako odločili, je pojasnil Potrč. Vlada ima po ocenah vodstva SD še vedno odgovornost, da oceni, kaj storiti za omilitev posledic, ki jih tako za razmere v državi kot tudi za položaj Slovenije v mednarodni skupnosti predstavlja padec reforme.

Po Potrčevih besedah sicer ni dvoma, da ima vlada zelo nizko kredibilnost, kar je "gotovo pomemben razlog za rezultat na referendumu". Hkrati poudarja, da se še niso pogovarjali o tem, da bi vlada prenehala z delom oz. odtopila mandat, "temveč bo delala naprej in poskušala uresničevati svojo politiko. Ali se bo v bližnji prihodnosti to pokazalo kot realna možnost, pa bomo sproti ocenjevali", je pristavil podpredsednik SD.

Če bi se pokazalo, da Zares ali LDS nista več pripravljeni uresničevati vladnega programa, bodo morali na novo oceniti položaj. Potrč se namreč strinja, da je "potrebno število glasov v parlamentu eden od razlogov, ki bo kazal na to, ali SD še lahko dovolj uspešno uresničuje temeljne cilje svoje vladne politike v DZ".

Danes je o prihodnosti te vlade, koalicije in tudi o položaju stranke v koaliciji razpravljala tudi stranka Zares. V sredo pa bo svet stranke odločal, ali bodo zapustili koalicijo.

Močan padec pokojninske reforme, zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter novele zakona o arhivih terja spremembe v delu vlade tudi po mnenju LDS. Kot meni Kresalova, bo moral Pahor ne glede na izid na referendumu potegniti odločne poteze glede dela vlade. Kljub temu se v LDS zavzemajo, da bi svoje delo opravili do konca. Svet LDS se bo na svoji konstitutivni seji sestal v sredo, ko bodo obravnavali tudi politični položaj stranke po referendumu.

Gaspari: Prihranke bo treba poiskati v javnih financah

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je po nedeljskem referendumu dejal, da nesprejetje pokojninske reforme pomeni približno 220 milijonov evrov finančnih posledic letno. In ta sredstva bo po njegovih besedah treba poiskati v javnih financah, državnem in občinskih proračunih.

Če tega ne bi naredili, bodo nastopile težave z EU, ki ne bodo samo načelne, ampak tudi finančne, opozarja Gaspari.

Kot je napovedal, bo vlada interventni zakon pripravila še v juniju. Dodatnih sredstev pa po njegovih besedah ni mogoče zagotoviti s povečevanjem davkov. "Če ne bomo uredili to na javno-finančnih odhodkih in bomo dvigovali davke, bomo manj konkurenčni. Ker bomo manj konkurenčni, bomo manj prodali. Ker bomo manj prodali, bo manj prihodkov in ker bo manj prihodkov, bo manj prihodkov za javne finance," je še dodal.

Po Gasparijevih besedah je odločanje na referendumu sicer legitimno, a se mu zdi neprimerno in nekorektno, da o medgeneracijskih sporazumih odloča takšna manjšina prebivalcev, kot se je udeležila referenduma. Kot je dodal, je ta odločila tudi v imenu 300.000 ljudi, ki niso mogli glasovati, ker še nimajo 18 let, bodo pa verjetno nosili glavno breme referendumske odločitve.

V galeriji si poglejte, kako so glasovali politiki

Gaspari bi se lahko strinjal s tistimi, ki menijo, da je lahko referendumski rezultat posledica nizke kredibilnosti vlade in ne same vsebine, o kateri se je odločalo. Vendar to po njegovih besedah ne spremeni vsebinskega problema: da je spremembe treba sprejeti.

Ob tem se sprašuje, kako bodo ljudje sprejeli predlog glavne opozicijske stranke, ki zagovarja t. i. individualne pokojninske račune. Ti so namreč v primerjavi z na referendumu zavrnjeno reformo fiskalno dražji, s stališča solidarnosti pa slabši, pravi Gaspari. Dodaja, da naj "odgovor dajo tisti, ki pravijo, da je ta vlada nekredibilna in bodo morda pri bolj kredibilni vladi pripravljeni sprejeti slabše rešitve".

Kaj pravijo v ZSSS na interventni zakon? Interventni zakon je zakon kot vsak drug. Po formalni plati je enak vsem ostalim, pojasnjuje pravni strokovnjak Miro Cerar. Dodaja, da je tudi na interventni zakon možno vložiti veto in zahtevo za referendum. Posebnost interventnega zakona je v njegovi vsebini, pravi Cerar.

"Če prav razumem, bi vlada želela s takim zakonom uvesti nujne varčevalne ukrepe v dobro javnih financ. To pa je vsebina, ki bo zagotovo prizadela določene poklicne ali politične skupine in če bo vlada naletela na nestrinjanje, bomo spet v isti situaciji, kot smo bili sedaj," še dodaja Cerar.

Janković za predčasne volitve

V vladnem referendumskem štabu v Cankarjevem domu so včeraj po poročanju 24UR s strani koalicijskih politikov "hitro in odločno" zakrožile informacije o tem, da levica že išče naslednika za Boruta Pahorja na mestu predsednika vlade. Če bi se vsi koalicijski partnerji vključno s Pahorjem o tem strinjali, naj bi ga nasledil ljubljanski župan Zoran Janković.

Janković je na današnji novinarski konferenci dejal, da ga Pahorjevo mesto ne zanima. Kot je dodal, ga ni nihče kontaktiral, prav tako ne razmišlja, da bi se pridružil kakšni stranki. Sam si ne želi “političnih kupčkanj”. V tej situaciji bi bile po njegovem mnenju najboljše predčasne volitve. Meni, da je bila pokojninska reforma dobra, vendar so ljudje glasovali proti, ker ne zaupajo vladi in Pahorju. Dodal je še, da je v slovenskem prostoru preveč negativizma.

Janša Pahorju očita sprenevedanje

Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša pa meni, da se Pahor spreneveda, ko pravi, da odstop vlade ni nobena rešitev in da to ne vodi do predčasnih volitev.

Po Janševem mnenju je "ravno odstop vlade ali pa njenega predsednika, kar pripelje tudi do odstopa vlade, prvi nujni korak, da pridemo do predčasnih volitev". Kot je dejal prvi mož SDS, predsedniku vlade tudi ni treba zagotoviti vseh glasov svojih poslancev za takšno odločitev: "Dovolj je polovica glasov SD, pa imamo rešitev na mizi."

"Torej je jasno, kdo je za to, da se stvar ne reši," je opozoril Janša. Po njegovih besedah niti predsednik vlade niti drugi iz vladne koalicije po objavi izida referendumov niso znali jasno povedati, kaj bodo storili, čeprav se je takšen izid napovedoval po vseh anketah. "To pomeni, da imamo pred seboj neko vase zagledano, popolnoma nesposobno, kvaziupravljalsko elito, ki se prepira med seboj, ki sestankuje, ne vidi pa, da hiša gori," je bil kritičen Janša.

"Napaka je, da se osredotočamo na pokojninsko reformo"

Po Janševem mnenju je velika napaka, ker se vsa razprava o potrebnih protikriznih ukrepih osredotoča na pokojninsko reformo: "To je izključno trik, da bo pokojninska reforma ali pa sprememba zakona, ki je bila predlagana, rešila vse probleme, ki jih imamo." "Pokojninska reforma je eden od reformnih ukrepov, ki ga bo morala Slovenija sprejeti v naslednjih letih, ampak ni prvi in ni najbolj prioriteten. Prava dilema je, kje med prioritetnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, je pokojninska reforma," je dejal Janša.

Janša je sicer prepričan, da potrebujemo upravljavca države, ki bo imel kredibilnost in ki mu bodo ljudje zaupali. Sedanja vlada lahko predlaga kar koli, pa ljudje tega ne bodo sprejeli, ker je doslej dokazala, da samo govori, nič pa ne naredi, je ob obisku poslanske skupine SDS na Koroškem poudaril Janša.

Preberite še:

Za pokojninsko reformo je največ volivcev glasovalo v enoti Ljubljana Center.

Interventni zakon že buri duhove.

Odzivi na rezultate referendumov.