'Po predložitvi dokumentov se mu je povrnil spomin'

Člani državnozborske komisije so med drugim zaslišali direktorja izdajatelja Slovenskega tednika Andreja Lasbaherja, ki pa po zaslišanju ni želel dajati izjav. Je pa zato predsednica preiskovalne komisije državnega zbora Melita Župevc (SD) razložila, da se Lasbaher veliko stvari ni spomnil, ko pa so mu predložili določeno dokumentacijo, "se mu je spomin povrnil".

Tako je povedal več podrobnosti o posojilih, ki jih je podjetje Progresija dobilo za izdajanje Slovenskega tednika. Teh podjetij, sicer zasebnih, je bilo več, posojila pa so bila zelo visoka, je povedala Župevčeva in se vprašala, kje so dobila sredstva za posojila. Ocenila je tudi, da je šlo za prijateljska posojila.

Lasbaher tudi tokrat ni želel razkriti, kdo so bili avtorji člankov v Slovenskem tedniku, vendar je Župevčeva vseeno prepričana, da bodo prišli do njih. Predsednica komisije je še opozorila, da je Lasbaherjev pooblaščenec Boštjan Penko v koliziji interesov, saj je sodeloval tudi v postopkih zoper Lasbaherja.

Nekoliko bolj gostobesedna kot Lasbaher je bila po zaslišanju generalna direktorica Davčne uprave RS (Durs) Mojca Centa Debeljak. Ko je zapustila sejno sobo, je dejala, da je članom komisije pojasnila postopke, ki jih je davčna uprava izvajala pri davčnem nadzoru. Konkretnejših podatkov, kaj je davčna ugotavljala oziroma katere ukrepe je izvajala, pa zaradi varovanja davčne tajnosti ni želela izdati. Ali se je govorilo o kakšnih nepravilnostih, ni želela ne potrditi ne zanikati. Ponovila je, da je predstavila vse postopke davčne uprave in da so govorili o ugotovitvah.

A z delom Dursa komisija očitno ni zadovoljna, saj je Župevčeva dejala, da so zaskrbljeni nad njegovim postopanjem. Durs naj bi se namreč kljub javno izraženim sumom in prijavam odzval zelo pozno. Poleg tega pa, da sta tako Centa Debeljakova kot direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Plausteiner po besedah Župevčeve dajala izgovore in člane komisije usmerjala na tožilstvo, druge institucije in strokovne službe.

Prav tako se je Župevčevi zdelo sporno, da Plausteiner z določenimi postopki ni bil seznanjen, čeprav naj bi jih Komisija za preprečevanje korupcije že zdavnaj obvestila o konkretnih sumih. Župevčeva je tako od urada pričakovala več aktivnosti, saj da "če se tako dela v vseh primerih, nas res lahko skrbi". Tako je predsednica komisije večkrat ponovila, da je dobro, da se je komisijo ustanovilo in se vprašala, kaj bi bilo, če komisija ne bi poizvedovala okoli financiranja obeh časnikov. Dodala je še, da jih čaka še veliko dela.