Po pustnem času se začenja čas odrekanja

Po pustu se začenja post. Pepelnična sreda je prvi dan 40-dnevnega posta, ki pomeni pripravo na veliko noč in je namenjen premišljevanju o pomenu Kristusovega trpljenja in velikonočne zmage nad smrtjo. Kjer pusta še niso pokopali, bodo to storili danes, kar bo še zadnje dejanje letošnjega pustnega obdobja.

Štiridesetdnevni postni čas kot priprava na veliko noč, ki bo letos 27. marca, je namenjen poglobitvi vere, odpovedi razvadam in opravljanju dobrih del. V katoliški cerkvi je za pepelnično sredo značilen obred pepeljenja, ko duhovniki posujejo vernikom na glavo pepel, znamenje minljivosti in pokore.

Med verniki je v postu značilno odpovedovanje hrani, posebej mesu. Na pepelnično sredo in na veliki petek, ko velja strogi post, se lahko do sitega najedo samo enkrat v dnevu, vsak petek v postnem času pa naj bi se odpovedali mesu in mesnim jedem.

Osnovni namen posta pa ni odpovedovanje hrani, ampak doseganje večje odprtosti do Boga in bližnjega. K temu je v svoji poslanici za letošnji postni čas pozval tudi papež Frančišek, ko je zapisal: "Za vse nas je post ugoden čas za premagovanje življenjske odtujenosti v poslušanju božje besede in opravljanju del usmiljenja."

V Evangeličanski cerkvi se na veliko noč prav tako pripravljajo s postom, ki se bo začel v nedeljo in končal na cvetno nedeljo. Kot je za STA povedal evangeličanski škof Geza Filo, post razumejo predvsem kot notranjo pripravo na veliko noč, medtem ko zapovedanega odrekanja hrani ne poznajo.

Tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve se na veliko noč, ki jo bodo praznovali 1. maja, pripravljajo s postom.

Na posameznih območjih na Slovenskem so se posta v preteklosti tako strogo držali, da so ob koncu pusta temeljito pomili celo kuhinjske pripomočke. "Nobena zajemalka in nobena kuhalnica nista smeli biti mastni," je za STA povedala etnologinja Monika Simonič Roškar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.