Iznajdljivi pobegi iz slovenskih zaporov

Poskus pobega dveh novomeških pripornikov, ki sta za svoj podvig uporabila tudi fizično moč in nevarne predmete, kot je nož, se je na srečo izjalovil. V preteklosti pa je nekatarim obsojencem ta podvig vendarle uspel. Zbrali smo nekaj primerov.

Naj povemo, da pobeg iz zapora pri nas ne predstavlja kaznivega dejanja, temveč zgolj hujši disciplinski prekršek, zaradi česar lahko pobeglega obsojenca doleti samica do 14 dni. Zaradi nezaupanja pa imajo tudi manj možnosti, da so deležni kakšne ugodnosti, ki jo sicer dobijo tisti, ki zaporska pravila upoštevajo.

Kot mačka po strehi 

Eden bolj spektakularnih pobegov iz slovenskih zaporov se je zgodil leta 2010, ko je med sprehodom iz celjskega zapora pobegnil bosanski državljan Leon Bojić. Tudi Bojić je, tako kot v novomeškem primeru, bil še v priporu, kjer je čakal na sojenje zaradi ropa celjske trgovine Lidl, ki je bil skoraj tako filmski, kot je bil njegov pobeg. Skupaj s še tremi pajdaši so splezali na streho prodajalne, izrezali odprtino in vstopili v prostor, ki ni bil varovan z alarmom.

Do jutra so se skrivali na stranišču, nato pa uslužbenke s pištolo in nožem prisilili, da so legle na tla, kjer so jim s plastičnimi zategami zvezali roke, potem pa so jih zaklenili na stranišče. Potem so v miru izpraznili kovinsko blagajno, v kateri je bilo okoli 40 tisoč evrov gotovine.

Bojić je iz celjskega zapora pobegnil med sprehodom po dvorišču. Kot mačka je splezal na streho, se po njej sprehodil na drugo stran zapora in se po strelovodu, ki je pritrjen na fasado, spustil na tla. Spustil se je do višine tovornih vrat JGZ Rinka, nato pa z zidu skočil na Linhartovo ulico.

Po nekaj letih, ko je krasil Interpolove strani, se je slovensko tožilstvo strinjalo z njegovim odvetnikom, da kazenski spis in pregon prepustijo bosankim kolegom. BiH in Slovenija namreč nista podpisali sporazuma o izročanju oseb, zato mu bodo sodili v rodni BiH, po njihovem kazenskem zakoniku.

Pripadnika tujske legije prijeli na poti na Korziko

Bolgar Dimitar Belberov, pripadnik francoske tujske legije, je leta 2011 kot pripornik novomeških zaporov osupnil stroko in javnost, ko je v šestih minutah preplezal dobrih osem metrov visoko steno sprehajalnega prostora, ograjenega z jekleno žico z ostrivci. Medtem ko je bil na begu, so ga na devet mesecev zapora obsodili zaradi prenašanja nedovoljenih snovi v športu.  

Belberova so na slovenskem mejnem prehodu prijeli na poti v vojaško bazo na Korziki. Policisti so se odločili za podrobnejši pregled prtljage sopotnika v mercedesu in med njegovimi oblačili odkrili več kot 1300 tablet, okrog petdeset ampul in stekleničke s tekočino. Izkazalo se je, da gre za prepovedane snovi v športu, velika količina pa naj bi kazala na to, da so namenjene prodaji.

Zadnjih nekaj let so nedovoljene snovi v športu tudi v Sloveniji obravnavane kot droga, za promet z njimi pa je zagrožena do desetletna zaporna kazen. Sodišče je razpisalo evropski nalog za prijetje in predajo, a Belberova, ki je v Bolgariji, Sloveniji niso hoteli izročiti. Ti naj bi ga celo priprli, a nato izpustili, saj promet s steroidi v Bolgariji, ki je prav tako kot Slovenija v Evropski uniji, (še) ni kaznivo dejanje.

Prežagal rešetke

Pestro je bilo tudi leta 2013, ko je Novomeščan Robert Trščinar pobegnil iz ljubljanskega zapora na Povšetovi. Za zapahi je prestajal desetmesečno zaporno kazen zaradi tatvine, vmes pa je bil zaradi enakega kaznivega dejanja obsojen še na dodatna tri leta in deset mesecev zapora.

Trščinarja so, čeprav je veljal za begosumnega, namestili na polodprti oddelek, in sicer v mansardni del v tretjem nadstropju. Ponoči je razžagal rešetko okna, se povzpel na streho, se po njej sprehodil na drugi del stavbe in se po vrvi, spleteni iz rjuh, spustil na nadstrešek. Nato je preplezal žičnato oviro in se spustil na parkirišče bolnišnice. Njegovo popotovanje na prostosti se je končalo štiri mesece kasneje, ko so ga policisti izsledili v Brestanici.

Sodniško osebje zaklenil v sodno dvorano in pobegnil

Zanimivo pot na prostost je ubral Urban Prelac. Ta namreč ni pobegnil iz zapora, temveč kar med sojenjem s sodišča. Novembra 2013 je med sojenjem za tatvino na okrajnem sodišču v razpravno dvorano zaklenil sodnico, zapisnikarico in oba pravosodna policista.

Sodnica je namreč zahtevala, da ga paznika odkleneta, sam pa je izkoristil trenutek nepozornosti, pobegnil iz dvorane, prisotne pa zaklenil z zunanje strani, saj je bil ključ v ključavnici. Tudi Prelec je na svobodi užival štiri mesece, nato pa so ga policisti izsledili v Ljubljani.

Za protipraven odvzem prostosti je poleg dveh let in devetih mesecev zapora zaradi tatvin in pečanja z drogami dobil še dodatnega pol leta kazni.

Spektakularen pobeg iz najstrojžega zapora v Evropi

Najbolj spektakularen pobeg, ki ga je izvedel kakšen slovenski državljan, je gotovo tisti, ki se je zgodil leta decembra 2001 v srbskem zaporu v Sremski Mitrovici. Naj poudarimo, da velja ta zapor za enega najstrožjih v Evropi, iz njega pa sta pobegnila Damijan Puzavac in Marko Oselj.

Oselj, Puzavac in še en hrvaški državljan so pobegnili iz zaprtega dela zapora skozi 21-metrski rov, ki so ga izkopali sami. Vhod v podzemni rov je bil v zaporniškem stranišču, na katerega so v dneh pred pobegom obesili opozorilo, da ne deluje.

Pet let pred pobegom so srbski cariniki v Oseljevem tovornjaku s kranjsko registracijo odkrili 190 kilogramov heroina, za kar si je prislužil deset let zapora. Oselj naj bi bil del gorenjske heroinske naveze. Deset let zapora si je zaradi izsiljevanja in umora prislužil tudi Puzavac, ki pa, za razliko od Oselja, kazen iz Srbije prestaja na Dobu.

Slovensko sodišče mu je namreč kazen iz Srbije potrdilo, poleg tega je bil zaradi zlorabe prostitucije in izsiljevanja obsojen še na osem let in pet mesecev zapora. Obsojen je bil po starem kazenskem zakoniku, po katerem so mu lahko izrekli najvišjo mogočo enotno kazen, in sicer 15 let zapora.