Slovenija

Pahor: Referendum bi bil škodljiv za Slovenijo

Ljubljana, 16. 02. 2009 07.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda sta vložila 5363 podpisov za razpis referenduma o ratifikaciji hrvaškega vstopa v Nato. Pahor se je odzval s pozivom državljanom, naj referenduma ne podprejo.

Redko se zgodi, da predsednik vlade poziva državljane, a to zdaj počnem. Pozivam vse državljane, naj ne podpišejo pobude za referendum, ker bi bilo to škodljivo za Slovenijo. Premier Borut Pahor

Odbor DZ za zunanje zadeve je sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki govori, da je Hrvaška po osamosvojitvi enostransko spreminjala ozemeljski status quo. Ker pa ne izpostavlja, kaj vse je Slovenija tedaj nadzorovala, možnost referenduma ostaja.

Vložili pobudo ze referendum

Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda sta tako že zbrala zadostno število podpisov in točno 15 minut pred iztekom roka vložila pobudo za referendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato. Natančneje, zbrala sta 5363 podpisov, medtem ko sta jih potrebovala le 2500. Grožnja z referendumom tako ostaja, umaknili pa jo bodo, če bodo poslanci na četrtkovi izredni seji sprejeli sklep, ki bi poudaril, katero ozemlje je Slovenija nadzirala 25. junija 1991. 

Premier Borut Pahor se je že odzval. "Redko se zgodi, da predsednik vlade poziva državljane, a to zdaj počnem. Pozivam vse državljane, naj ne podpišejo pobude za referendum, ker bi bilo to škodljivo za Slovenijo," je dejal. Enak poziv je namenil tudi stranki SLS, pridružil pa se mu je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Bodo poslanci Hrvaški omogočili pot v Nato?

Marjan Podobnik (desno)
Marjan Podobnik (desno) FOTO: Dare Čekeliš
Zdaj ima predsednik DZ Pavel Gantar sedem dni časa, da ugotovi, ali je pobuda ustrezna in nato določi najmanj 35-dnevni rok, v katerem se bo zbiralo 40.000 podpisov za razpis referenduma.

Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je po vložitvi podpisov vseeno poudaril, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bo državni zbor potrdil sklep, ki ga je predlagala SLS. V njem bi natančno opredelili ozemlja, ki so bila 25. junija 1995 pod slovensko jurisdikcijo.

V sklepu OZP namreč tega ni, zato namerava poslanska skupina SLS na četrtkovo izredno sejo DZ vložiti dopolnilo. Za besedilom "25. 6. 1991" bi dodali besedilo: "ko je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in med drugim izvajala državno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in ozemljem na levem bregu Mure pri Hotizi", so zapisali v sporočilu za javnost.

Oči javnosti so sedaj uprte v četrtkovo sejo, na kateri bodo poslanci obravnavali tudi pobudo poslanske skupine SNS za razpis referenduma o istem vprašanju. Podpreti jo mora najmanj 46 poslancev, zato je že jasno, da je obsojena na neuspeh. Toda prvak SNS Zmago Jelinčič je že prejšnji teden napovedal, da bo SNS pomagala pri zbiranju podpisov za referendum, če se bo to zgodilo.

Z zbiranjem 40.000 podpisov pa bi se na vsak način odložila uveljavitev ratifikacije, četudi pobudnikom zahtevanih podpisov ne bi uspelo zbrati. Za to bodo imeli namreč najmanj 35 dni časa, s tem pa bi ogrozili ciljni datum 23. marec, do katerega so se članice Nata dogovorile, da bodo v Washington deponirale ratifikacijske listine protokolov vstopa Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi 3. in 4. aprila na vrhu zavezništva že lahko sodelovali kot polnopravni članici.

Žbogar: V Natu so nervozni

Zunanji minister Žbogar
Zunanji minister Žbogar FOTO: Dare Čekeliš
Države članice Nata z rahlo nervozo spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji. Samuel Žbogar, zunanji minister

Vztrajanje pri referendumu zagotovo ne bo koristilo slovenskim interesom v iskanju rešitve za vprašanja meje, je prepričan zunanji minister Samuel Žbogar. Pobuda za zbiranje podpisov "ne krepi pozicije Slovenije v mednarodni skupnosti, ne krepi pozicije Slovenije znotraj mediacije, mogoče jo celo onemogoča, tako da v tem ne vidim konstruktivnega dejanja", je poudaril po seji.

Kot je dodal, države članice Nata zelo pozorno, "z določeno majhno nervozo" spremljajo dogajanje v Sloveniji. Vrh Nata bo potekal ob 60-letnici zavezništva, tam bo tudi novi ameriški predsednik Barack Obama, zato si države članice ne bi želele, da bi ga zaznamovala "majhna kriza", ker Hrvaška ne bi postala članica zavezništva, je dejal Žbogar.

Žbogar je poudaril, da vstop Hrvaške v Nato ni niti kraj niti čas, ko bi se pogajali o meji. Za to so po njegovih besedah drugi načini. Trenutno potekajo pogovori o mediaciji, ki bi lahko pripeljala do rešitve mejnega vprašanja. "Mislim, da bi morali tam predstaviti svoja stališča, kako vidimo meje in stanje na dan 25. junij 1991," je še dodal in menil, da bi lahko referendum o vstopu Hrvaške v Nato onemogočil tudi prizadevanja v okviru mediacije.

Mesić: Naj zmaga razum

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je izrazil pričakovanje, da bo v Sloveniji zmagalo racionalno politično razmišljanje in da bo grožnja z referendumom umaknjena. Ponovil je, da gre za dvostransko vprašanje, ki ga je treba urediti na podlagi mednarodnih konvencij, ki sta ju podpisali tako Slovenija kot Hrvaška. Izrazil je upanje, da bo nasvet, ki ga je "mogoče dobiti od mediatorjev, lahko smerokaz za rešitev".

Potek seje

Janez Janša
Janez Janša FOTO: Dare Čekeliš
Lahko bi zaradi enakega primera pisali vsem evropskim državam, članicam EU, da obstaja nek dvostranski spor, v katerem imamo neurejeno mejno črto na morju s Slovenijo in da bi bilo, dokler tega ne uredimo, dobro, da Slovenija ne gre v EU. To nam ni padlo na pamet. Hrvaški predsednik Stipe Mesić

OZP je na nujni seji razpravljal o predlogu SLS, po katerem bi moral državni zbor ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato sprejeti tudi posebno izjavo, v kateri bi izpostavili, da Slovenija ne priznava hrvaških predpisov, ki prejudicirajo mejo po 25. juniju 1991. Ključno za SLS je bilo tudi poudariti, da je Slovenija na ta dan imela stik z odprtim morjem, da je nadzorovala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Na seji OZP so nato vložili amandma na ta predlog, ki bi v bolj diplomatskem jeziku opozoril, da Slovenija zaradi zaščite interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato opozarja in zavrača "poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije". Predlog sklepa je poudarjal, da meja med državama sporazumno še ni določena in da je Hrvaška kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, s številnimi enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo in poskušala prejudicirati mejno vprašanje.

S tem predlogom se je načeloma strinjala tudi SLS, vodja poslanske skupine Jakob Presečnik pa je želel dodati še omenjena tri določila, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve. Toda Janez Janša (SDS) je opozoril, da je spornih točk na meji več in ne zgolj tri, naštevanje samo teh treh problemov pa bi lahko pomenilo, da v zvezi z mejo obstajajo zgolj ti problemi.

Po burni razpravi, tudi glede "groženj" z referendumom, ki bi bil po mnenju Franca Jurija (Zares) celo "nemoralen" in bi pomenil zgolj prelaganje odgovornosti na državljane ter netenje spora naroda proti narodu, je OZP na koncu sprejel sklep "o zaščiti interesov Slovenije pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato". V osnovi je enak amandmaju, omenja pa še določila Brionske deklaracije iz leta 2005, ki govori, da je pri razmejitvi med državama treba spoštovati stanje na dan osamosvojitve, torej 25. junija 1991. Sprejeti sklep pa potem ni vseboval omenjenih določil, da je Slovenija imela stik z odprtim morjem, da je nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Se bosta Sanader in Pahor sestala?

Premierja Hrvaške in Slovenije, Ivo Sanader in Borut Pahor, naj bi se po pisanju današnjega hrvaškega dnevnika Večernji list, ki se sklicuje na vire iz hrvaške vlade, sestala predvidoma zadnji teden v februarju, neuradno v Ljubljani. Srečanje, okrog katerega se že več tednov vlečejo zapleti, je sedaj izključno odvisno od tega, kaj bo s pobudo o razpisu referenduma za vstop Hrvaške v Nato, še piše časnik in dodaja, da "neuradne informacije s sedeža hrvaške vlade kažejo, da bo srečanje Sanader–Pahor v Ljubljani, sicer pa v hrvaških političnih krogih z veliko dvoma gledajo na dogodke v Sloveniji, tudi na neuradne napovedi srečanja na ravni premierjev".

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1303)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

wawmat
23. 02. 2009 19.53
Mislim, da bi morali politiki sedaj pokazati odločnost in pripravljenost ne pa zapravljati toliko keša za referendum, ki ga potem nihče ne upošteva!? (Spomnim naj samo na referendum o nedeljskem odpiranju trgovin!!!) Ljudje! Mislim pa da je ta Marjan Podobnik pa res bogi, ker mora na tak način vlečt pozornost nase...! Proti referendumu, itak!!! Brez veze.
fuck19
20. 02. 2009 15.23
#UJKINI# (hrvateki ) Preveč golazni ( hrvaške ) je že v državah EU za to vas ne pustimo v EU.Sedaj plešete in plesali boste tako , kot bo Slovenija igrala oziroma Slovenski narod. Marš UJKINI
bkaval
20. 02. 2009 12.12
REferendum ne bo škodljiv za Slovenijo. Potrebno je enkrat pokazati kdo je kdo, pa naj se izkaže v pozitivnem ali negativnem smislu. Tako odločitev o sprejemu Hrvaške v NATO zahteva širše gledanje na katerega lahko da samo rezultat referenduma.
d-blog
19. 02. 2009 11.05
»mileni« hoče dokazat da je pismena. A pismenost ni dovolj za modro odločanje. Leta 0 so Primorski vladali Rimljani, še prej kdo drug, še prej pa ribe, kače, škorpijoni in medvedi. Slednji so se skupaj s tistimi, ki so zaradi pogostega pokanja v Bosni in Hrvaški pribežali, soglasno odločili, da bodo raje živeli v Sloveniji in postanejo nervozni če vidijo da hoče (zaenkrat še) pošast lesti za njimi. OK? Moji geni so ¼ iz Istre in ¼ iz okolice Dubrovnika. Če ne bi bilo sovraštva, bi zdaj živel na Krku, kjer smo imeli hišo. Tako pa sem po narodnosti raje druga polovica genov, to je Slovenec, na počitnicah pa raje ob lepi reki ali slovenskem morju.
d-blog
19. 02. 2009 09.59
Opazna antipatija do Slovencev (le na podlagi nacionalnosti) obstaja v severni Dalmaciji in Istri le v zadnjih 20 letih, torej po osamosvojitvi in zadnji balkanski vojni. Prej je ni bilo! Izmislila si jo je Hrvaška oblast v Zagrebu in ne Dalmatinci (V južni Dalmaciji, Črni gori ali Grčiji tega še nisem doživel). Dokler vodstvo Hrvaške gradi svojo identiteto na »balkanskih metodah«, tako da se zanaša na sovraštvo in hoče v EU le zaradi denarja, naj raje še malo ostane zunaj razvitega dela sveta, dokler se ne odloči zanesljivo za human način oblikovanja odnosov. Še posebno v času recesije je to bistveno, upam da je to jasno.
d-blog
19. 02. 2009 02.12
Pa to ni res, mečkajo kot … Zdaj, ko je prilika kaj doseči za državo, se pa med sabo kregajo in poročajo samo kakšni so rezultati kreganja ne pa kaj je doseženega s Hrvati. Elita pa taka! Je res važnejše kdo bo najvišji petelin doma kot pa da se izkoristi enkratna priložnost za uveljavitev integritete Slovenije in to brez strahu? Pa česa se tako bojijo, a raje ugajajo drugim politikom kot poslušajo in služijo Slovencem? Čas zgubljajo in računajo da bodo ostali vodje nas ljudi samo če nam bodo zakrivali resnične probleme, kot da smo samo idioti okrog njih! A zato, da bi bile zasluge samo njihove, če kaj ne uspe pa itak nihče ne bi vedel? Hrvati pa so že leta pripravljeni na ta šah s Piranskim zalivom (nepomemben kos zemlje za njih a zelo pomemben za Slovenijo), ugotovili so kaj je za njih boljše in kako uspeti, teren in ljudi so pripravili in enotni so – je mogoče boljše bit Hrvat? Meje lastništva so se v tisočletjih že velikokrat spremenile, naravno, nasilno, ali z umetnim poseljevanjem. Gre za to kdo smo zdaj in kako hočemo živeti. Najprej dobro urejena meja (zdaj ali nikoli) in najbrž še kaj drugega, potem pa kakršnakoli dovoljenja za vstop v EU, tu ni dileme.
d-blog
18. 02. 2009 11.51
ja, Slovence so res Avstrijci vzgajali celo tisočletje v njim primerno pasmo, v ubogljive koristne živali in moramo zdaj paziti da nas južnjaška enotnost in odločnost ne očara preveč, lahko bi nas naskočil kak nov "gospodar", potem ko bi pozabili na svojo integriteto in gospodarsko neodvisnost. Prava dobrota in naivnost nista isto. Vedenjski vzorci ... So pa prav Primorci pogosto žilavi, le razmišljajo preveč zaplankano.
marija120
18. 02. 2009 11.37
Jedini ki še prav razmišlja
djdj
17. 02. 2009 23.51
Pahor me je razočaral. še bolj pa Jelinčič ki je menda pel na žuru Damjana Murka
djdj
17. 02. 2009 23.49
Ni reda ne v politiki ne na forumu
mileni
17. 02. 2009 20.08
insaner evo ce hoces v zgodovino gledati vedno ste bili hlapci in to boste in ostali... :)
mileni
17. 02. 2009 20.07
slovenci tradicionalno pomorski narod :))) hahahaha
mileni
17. 02. 2009 20.06
popis stanovništva 1910g. KOPAR-hrvati8993,slovenci 599,talijani 7909 IZOLA-hrvati 6101,slovenci 40,talijani 5914 PIRAN-hrvati 7379,slovenci 7,talijani 7074 Izvor:Službeni popis od 31.12.1910. Spezialortsrepertorium der oesterreichischen lander,Vii.,oesterreichisch-illyrisches kunstenland, Wien 1918. hahaha slovenska zgodovina hahah
tirolec
17. 02. 2009 18.28
Hello, a vam skeniram zemljevid Jugoslavije in v njej Slovenijo, Hravaško in ostalo ex Jugo? O teh mejah smo se učili v osnovni šoli, danes je pa zarisana čisto drugačna mejna črta, kot jo kaže moj zemljevid iz otroških časov in poznavanja zemljepisa...? Kdo ima prav??? Kdo za kaj odgovarja??? Kdo se je do sedaj igral z lastnino države (zemljo slovensko)? Zgubarji smo in narod bo tako ali drugače plačal sam svoj dolg. Politiki pač niso nič krivi...ali menite drugače???
d-blog
17. 02. 2009 17.38
a je kdo ocenil letno finančno razliko utrpi če Slovenija (Luka Koper) izgubi morje (pravico do pristopa v svetovne vode) in bi si Jadran delili le Italija in Hrvaška? In kdo bi vseeno zaslužil z omejitvami?
Jan Ko?ila
17. 02. 2009 14.09
Lupus77 svaka ti čast
insaner
17. 02. 2009 13.13
TB, 17.02.2009, 09:15 7 , razmišlja : A so imeli Grki kak referendum zaradi Makedonije? Pa je vse v redu, nobene sramote ni zaradi njih v Evropi. k….n, načel si žebljico na glavico. V tvojem zapisu je zajeto vse jedro razburjanja zadnjih dni. Vsa trenutna nomenklatura že kar malce histerično riga v isti rog, da bi referendum v očeh EU omajal in načel spoštovanje ugleda in verodostojnosti Slovenije. To je do sedaj najbolj demagoška izjava sedanje nomenklature. Ne zanima jih ugled Slovenije, ampak z referendumom izražena izguba zaupanja in kredibilnosti sedanji vladajoči garnituri s strani NJENIH volilcev. To pa je etično ( in posledično moralno ) čisto nekaj drugega, kot želi razkol predstaviti vlada. Ziherl je pisal Pahorju – citiram : »… Zrel človek nima potrebe, da bi ugajal vsem. Zadošča mu, da ga cenijo bližnji. Posebno pomembno je, da se tega zaveda človek na vodilnem položaju. …« Zrcalce, zrcalce na steni povej, kak' všeč EUji sem tej ? …
insaner
17. 02. 2009 12.43
Lupus77 17.02.2009, 12:14, pravi, da Juri opozarja, da katastrska meja med Slo in Hrv ni vedno tudi državna meja. To drži. Najprej o Juriju. Včasih sem ga spoštoval, nazadnje kot svingerja, kot poslanca kasneje vse bolj redko. Ko sem ga sinoči gledal na tv, se mi je gravžal. Škoda. Vedno mi je hudo, ko izgubim nekoga, ki sem mu verjel, ga imel rad. O meji : STAREJŠA MEJA JE KATASTRSKA MEJA, MLAJŠA JE DRŽAVNA MEJA med Slo in Hrv. Mnoge nejasnosti oz. nelogičnosti in nepravičnosti o razdelitvi Istre po 2SV več ali manj poznamo. Za nepravično razdelitev so odgovorne-krive tako takratne zmagovalke, kot kasneje politične odločitve partijskih veljakov takratne skupne države. Tudi v veliki meri že takratna Slo inertnost proti Hrv agresivni težnji po zasegu Istre ( ZAVNOH ). Neidentičnost katastrske z državno mejo praviloma govori o tem, da je bila meja znotraj FLRJ določena površno, saj razen lokalno-upravne ingerence, ki je bila takrat zanemarljiva, ni prejudicirala zakonodaje federacije. TUDI TA NEDOSLEDNOST JE ARGUMENT, DA ZAČNEMO NAŠO JV MEJO DOLOČATI POVSEM NANOVO. Ob tem argumentu, ki le dokazuje nedoslednost, površnost, konfuznost, tudi datum 25.6.1991 zgubi pomen kakršnekoli verodostojnosti. Stanje 25.6.1991 pomeni, da je treba Slo-Hrv mejo določiti v celoti. Če se strinjamo o okoli 90% meje, je ok. Za določitev preostalega dela bo potrebno izhajati iz zgodovinskih, etničnih in kulturnih dejstev izpred Kardelj-Bakarićevih časov.
Nikoo
17. 02. 2009 12.36
Grki vsaka jim čast imajo jajca in ponos požvižgajo se na celi Nato in EU če je ne je ne kaj pa Pahorci delate šemalo pa se boste razjokali in zapustili peskovnik začnite delat vse več je ljudi na cesti bres dela vi pa se ukvarjare še samo z hrvati referendumi niso potrebni ta denar raje razdelite med reveži če že neveste kam z njim hrvatom pa povejte ne in pika bres debate dokler nebodo pripravljeni rešit ta mejni primer
Lupus77
17. 02. 2009 12.28
A Jelinčić je REFERENCA???????????????????? Ki pozna delček zgodovine? A živiš na teh območjih da poznaš zgodovino?