FOTO: Odločitev o Janševem mandatu naj bi padla šele čez mesec dni, koalicija naj bi se nagibala k odvzemu

Skupina pravnikov, ki bo odločala o mandatu ali bo prvak SDS Janez Janša, ki sicer prestaja dvoletno zaporno kazen, lahko opravljal funkcijo poslanca, se bo po poročanju oddaje 24UR sestala v sredo.

To bo prvi sestanek skupine pravnikov, na katerem pa ni pričakovati nobene odločitve. Na sestanku naj bi se samo seznanili s postopki.

Predsednik mandatno volilne komisije Mitja Horvat sicer pravi, da naj bi skupina pravnikov o mnenje o mandatu Janši podala v dveh tednih. A neuradno je slišati, da odločitve ne bo še vsaj kak mesec, saj naj bi pravniki čakali na še eno mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora.

Ta je sicer že pred mesecem dni odločila, da bi lahko bilo sporno Janši odvzeti mandat. Po hodnikih pa je že završalo, da naj bi koalicija zdaj storila prav to, torej Janezu Janši mandat poslanca v državnem zboru zaradi prestajanja zaporne kazni odvzela.

Janševi podporniki protestirali v 11 krajih

Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali Odbor 2014 je danes shod v podporo Janezu Janši, ki je – kot opozarjajo – že 81 dni za zapahi, pripravil v 11 slovenskih krajih. S tem so nadgradili vsakodnevne shode pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani.

Kot pravijo, se sicer ne zavzemajo le za pravico za Janeza Janšo, saj krivic ne dela samo Vrhovno sodišče v Ljubljani, ampak sodnice in sodniki po vsej državi. "To je v svoji analizi sodb Ustavnega sodišča ugotovil dr. Lovro Šturm, ki je prišel do ugotovitve, da so slovenska sodišča v zadnjih desetih letih kar v 442 primerih kršila Ustavo RS in človekove pravice ter temeljne svoboščine. Po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice so slovenska sodišča ravnala napačno v vsaj 300 primerih. Iz  letnega poročila Varuhinje človekovih pravic pa je razvidno tudi, da narašča število državljanov, ki menijo, da so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice," razlagajo.

Zato se zavzemajo za reformo pravosodja, ki "posledično lahko privede do vzpostavitve zaupanja v ta sistem".

Iz odbora so še sporočili, da je doslej njihovo dejavnost podprlo že več kot 2.500 državljanov, na vseh aktivnostih pa je do sedaj sodelovalo več kot 40 tisoč ljudi in več kot 200 različnih govorcev.

Klemenčičeva kandidatura za ministra 'narobe svet'

Pred sodno palačo v Ljubljani, kjer deluje tudi vrhovno sodišče, se je zbralo od 250 do 300 ljudi.

Shod so protestniki kot običajno začeli z obhodom okoli sodne palače, ko pa so prišli pred njo, jih je razburilo, da je varnostna služba s trakom zaprla vhod v stavbo. Kljub temu so nadaljevali s programom, govorniki pa so nekaj besed namenili tudi okoli desetim Janševim nasprotnikom, zbranim na drugi strani ceste.

Aleš Primc iz Odbora 2014 je tako dejal, da zbrani nasprotniki potrjujejo, da je sodstvo komunistično. Janševi nasprotniki so namreč s seboj prinesli jugoslovanske zastave. Primc je omenil še nedeljski incident, ko je mimoidoči vanje vrgel predmet, ki se je razletel, najbrž granitno kocko, in ga označil za grob napad na zagovornike človekovih pravic.

Protestniki so se obregnili tudi ob kandidaturo nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča za pravosodnega ministra. Janševa podpornica Jelka Godec je dejala, da je narobe svet, ko se za pravosodnega ministra predlaga prav njega, prisotni pa so te besede pospremili z žvižgi.

Poslanec SDS Tomaž Lisec ne verjame, da bodo politični zaporniki izpuščeni, saj bo pravosodni minister Klemenčič, kar Lisec označuje za "nagrado za zvestobo silam kontinuitete".

Pred koprskim sodiščem se je zbralo nekaj več kot 50 mirnih protestnikov, ki so ob skandiranju gesel, kot sta "svoboda Janši" in "svoboda Krkoviču", med drugim zahtevali, da predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zagotovi vsaj videz nepristanskosti in se umakne iz postopka odločanja v primeru prvaka SDS.

Vidni član SDS Zvonko Černač je opozoril, da je minilo že skoraj 80 dni, odkar "je bila nezakonito odvzeta prostost Janezu Janši". "Ta sodba ni izšla leta 1958, ta sodba tudi ni izšla v osemdesetih letih, tudi ne leta '88, v totalitarnem režimu. Izšla je leta 2013, v času, ko je Slovenija del evropske družine demokratičnih držav," je spomnil Černač. Opozoril je, da kaj takega niti v osemdesetih letih ne bi bilo mogoče. Ko so Janšo takrat zaprli, je dodal, "so se vsaj potrudili za dokaze".

Černač je ob tem povzel zahteve Odbora 2014, med katerimi je osnovna zahteva "takojšnja izpustitev na prostost edinega političnega zapornika v osrčju Evropske unije in odprava vseh posledic te politične sodbe".

Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je na mirnem shodu za vladavino prava zbralo okoli sto ljudi. Svoja stališča so izrazili s transparenti z napisi, kot so "Slovenci plemeniti vstopimo v korak, da osvobodimo Janša in slovensko čast" ter "Fašisti, komunisti - kučanisti do Slovencev ste eni in isti".

Med vidnimi člani SDS so zbrane nagovorili Andreja Valič Zver, Vasko Simoniti in Branko Grims, ki je izpostavil, da so evropske inštitucije Slovenijo v zadnjem letu vsaj dvakrat uradno opozorile, da slovensko pravosodje ne sodi v skladu z normami in standardi, ki veljajo v EU. Zaradi tega po Grimsovem mnenju postaja slovensko pravosodje temeljni slovenski razvojni problem.

Kranjsko sodišče je bilo sicer v zadnjih mesecih večkrat tarča vandalov, ki so ga popisali z napisi, kot so "fašistične svinje", "falanga režimskega apartheida" ter "za svobodno in demokratično Slovenijo".

Kot je pojasnil Grims, "ljudje izražajo svoje negodovanje na različne načine, žal včasih tudi na načine, ki posegajo v lastnino drugega". Sam se od teh dejanj distancira in jih obsoja.