Najvišje slovenske pokojnine, ki jih sofinancira proračun, klestijo na 1450 evrov mesečno

V skladu z varčevanjem so na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izvedli znižanje pokojnin, za katere del sredstev država prispeva iz proračuna. Jeza tistih, ki bodo ostali brez dela sredstev, je velika.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Upokojenka

Varčevanje je prizadelo tudi pokojnine, ki se delno napajajo iz državnega proračuna in ne le iz pokojninske blagajne. (Foto: Thinkstock)

Potem ko so se veterani pritožili, da naj bi jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nasprotju z dogovorjenim znižal pokojnine, na Zpizu odgovarjajo, da temu ni tako. Jeza med upokojenci zaradi nižanj pokojnin je sicer velika.

Nekatere pravice ostajajo, druge ne

Kot pravi tiskovni predstavnik Zpiza Branko Kokot, je osnova za nižanje pokojnin razvpit Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki v 143. členu govori o začasnih ukrepih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako predvideva, za katere pokojnine, ki jih delno sofinancira državni proračun, se izvede negativna uskladitev ter katere pokojnine se ne znižajo.

"Pokojnina je osebnostna pravica, njena višina pa je odvisna od osebnih okoliščin, kot so starost, pokojninska doba in različnih predpisov, ki so omogočali upoštevanje različnih dob v drugačnem trajanju, kot velja po splošnih predpisih, in je bila zato pokojnina lahko odmerjena drugače, kot bi bila po splošnih predpisih," razlaga Kokot.

Tako so pokojnine nekaterih upokojencev sofinancirane iz državnega proračuna. Takšnih je pri nas približno 37.000, izmed teh bodo pokojnino znižali 26.300 ljudem.

Združženje Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo sta se aktivno vključili v rešševanje problematike usklajevanja pokojnin nekaterim skupinam veteranov vojne za Slovenijo leta 1991.

Nekateri dodatke prejemajo iz več vzrokov, pri znižanju pa se nekateri v skladu z zakonom upoštevajo, spet drugi pa ne. Kokot izpostavlja primer upokojenca, ki je bil do leta 1991 zaposlen v JLA, med osamosvojitveno vojno pa je prestopil v TO. "V tem primeru Zpiz dela prispevka proračuna, ki govori o članstvu v TO, ni upošteval, je pa upošteval drugo alinejo, ki govori o tem, da je bil prejemnik aktivno zaposlen v JLA, zaradi česar pride do negativne uskladitve."

Pokojnine v višini do 933 evrov se bodo sicer znižale za največ 150 evrov, tiste do 1088,5 evra za največ 200 evrov, pokojnine  do 1244 evrov največ za 250 evrov, pokojnine do 1450 evrov največ za 300 evrov, pokojnine nad 1450 evrov pa največ za 350 evrov.

Se pa ne bodo znižale pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe in policistov, ki so v vojaški agresiji na Slovenijo opravljali dolžnosti pri obrambi države. Iz ukrepa so izvzete tudi pokojnine žrtev dachavskih procesov in pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta.

Minister za delo Andrej Vizjak je v zvezi z napovedanimi nižjimi izplačili nekaterih pokojnin dejal, da država posega v tisti del nadpovprečnih pokojnin, višjih od 622 evrov, ki se izplačuje iz državnega proračuna in ni povezan s plačanimi prispevki v pokojninsko blagajno. Morebitne napake bodo odpravljali in obravnavali tudi vse mejne primere.

Ob nekaj evrov tudi tisti, ki imajo plačane prispevke za celotno obdobje

Ker je dolgo veljalo, da naj bi se nižale le pokojnine, katerih osnova ni v plačanih prispevkih, je nekaj nezadovoljstva med tistimi, ki imajo za celotno obdobje plačane prispevke, a bodo vseeno doživeli znižanje, saj del njihove pokojnine prispeva proračun. Takšen primer so rudarji, pravi Kokot. Uskladitve sicer izvajajo le za pokojnine, višje od 662 evrov.

Večjih incidentov zaradi nezadovoljstva na izpostavah Zpiza doslej ni bilo in jih tudi ne pričakujejo. "Mislim, da se večina zaveda, da zakona nismo pisali mi, ampak smo le izvajalci. Je pa seveda res, da so z uskladitvami povezane osebne zgodbe. Nihče, ki izgubi del sredstev, ni srečen, jemlje pa se od enega centa in do 350 evrov."

Priporočilo sicer pravi, da naj bi se z redkimi izjemami pokojnine, za katere prispeva država, oklestile na 1450 evrov. Med tistimi, ki jih bo ukrep prizadel, pa je največ tistih, ki so bili pred letom 1991 zaposleni na območju držav nekdanje Jugoslavije, a je država ob osamosvojitvi, ko še niso bili podpisani dvostranski sporazumi, do njih prevzela obveznosti, čeprav niso nujno vplačevali v našo pokojninsko blagajno. Takšnih ljudi je približno 8000, prizadetih pa bo tudi približno 7500 borcev in drugih.

Za takšne in drugačne proračunske dodatke pokojninam je sicer vlada lani namenila več kot 440 milijonov evrov. To pa naj bi bil šele začetek velikega čiščenja pokojninske blagajne, ki se je začelo, ko je Pahorjeva vlada odpravila državne pokojnine, varstveni dodatek pa prenesla med socialne transferje.

Upokojenec

(Foto: Thinkstock)

Čigavo pokojnino pri nas sofinancira državni proračun?

Država zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. To med drugim velja za:

– udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB, žrtve vojnega nasilja;

– osebe, ki jim je v pokojninsko dobo vštet čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti;

– uživalce izjemnih pokojnin,

– delavce ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij;

– uživalce administrativnih pokojnin po zakonih o notranjih zadevah, poslancih, o vladi, o obrambi, o prekrških, o sodniški službi;

– uživalce vojaških pokojnin;

– uživalce akontacij pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;

– upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;

– izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta;

– preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;

– upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do 1. 1. 1983 – do zneska minimalne pokojnine;

– kmete in člane kmečkih gospodinjstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane.

V skladu z varčevanjem pa so plače danes še na plačilnih listah znižali tudi javnim uslužbencem.
 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 482
 
laznivec 30.06.2012 10:26:44
Penzionisti imajo polne račune, po več 10.000€ navadni penzionisti, jih kar precej poznam, mi, okrog 45. leta pa brez služb, brez zdravstvenih zavarovanj, brez časti, brez denarja... Brez dostojanstva... Pa še delali niso nikoli, ker naša generacija še dobro ve, da se je v socializmu hodilo v službo, ne pa delalo...
Suzana Povhe 30.06.2012 11:28:20
Brezdelnežem je bilo vedno hudo
Več komentarjev