Policija izpustila podjetnika

Predstavnik Policijske uprave Maribor Franc Virtič je za 24ur. com povedal, da so lastnika in direktorja mariborske družbe Meltal Rada Snežiča, ki so ga v petek aretirali, ob polnoči izpustili na prostost, saj so razlogi za pridržanje prenehali. Snežič naj bi danes poudaril, da je "hišna preiskava potekala korektno in profesionalno.“

Virtič je še dejal, da kriminalisti poleg podjetja Meltal še vedno preučujejo 17 tako imenovanih 'slamnatih družb'. Te družbe naj bi od leta 2005 do 2007 na podlagi fiktivnih računov ogoljufale državo in utajile davke.

V podjetju zanikajo obtožbe

Snežičev odvetnik Boris Mileta je že v petek v celoti zavrnil očitke o domnevni vpletenosti Meltala in s tem tudi Snežiča v kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala. Po besedah Snežičevega odvetnika je "bistvo problema" v petih podjetjih in enem samostojnem podjetniku, ki državi niso plačevali davkov, gre pa za podjetja, ki so poslovno sodelovala tudi z Meltalom. Toda njihovo neplačevanje davkov, tako pravi Mileta, ni v ničemer povezano z Meltalom.

Mileta je ob tem poudaril, da Snežiču nikoli ni svetoval, naj počaka z vrnitvijo iz ZDA, kjer je bil na dopustu. "Pričakovali smo, da bo prišlo do pridržanja, kljub temu pa se je Snežič odločil za vrnitev," je dejal Snežičev odvetnik.

Fiktivni računi?

Kot je znano, policisti v zadevi Meltal preiskujejo sume kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja, uničenja ali ponarejanja poslovnih listin ter zatajitve finančnih obveznosti. Po mnenju policistov naj bi si bila dva odgovorna v Meltalu, poleg Snežiča je osumljen tudi Damijan Zorko, organizirala mrežo podjetij, večinoma t.i. slamnatih firm, ki naj bi izdajale lažne fakture, na podlagi katerih naj bi bil Meltal državo prikrajšal za plačilo davka na dodano vrednost pri trgovini z barvnimi kovinami.

Mariborska družba naj bi od novembra 2005 do konca lanskega leta na omenjeni način izvršila za nekaj manj kot devet milijonov evrov nakazil, v tem času pa so doslej ugotovili za okoli 600.000 evrov utajenih davčnih obveznosti. Sicer pa po doslej zbranih podatkih ocenjujejo, da bi lahko bilo izdanih fiktivnih računov vse do višine okoli 20 milijonov evrov.