FOTO in VIDEO: Zahteve sindikatov so nerazumne, pravi Cerar, ki ne bo dajal 'bombončkov'

Policisti, ki so s stavko začeli že ob 7. uri, so se ob 10.30 zbrali tudi pred poslopjem vlade. Udeležili so se ga sindikalni zaupniki in tisti zaposleni, ki so bili prosti.

Ob prihodu pred stavbo vlade je predsednik Policijskega sindikata Radivoj Uroševič dejal, da policisti ne potrebujejo več dolgih govorov, saj da so vladi že vse napisali. Dejal je, da so v vsakem trenutku in ob vsakem vremenu pripravljeni razlagati svoje stavkovne zahteve in aktivnosti. Vladi pa je Uroševič sporočil: "Minili so časi našega potrpljenja." 

"Prišli smo pred vlado, da jim sporočimo jasno in glasno, da od tega trenutka dalje jih ne slišimo več, tako kot oni ne slišijo nas. Stavkamo dokler ne priznajo posebnega statusa našemu poklicu," pa je zbrane policiste nagovoril Kristjan Mlekuš iz Sindikata policistov Slovenije. Sindikalisti so pred vlado s piščalkami, trobljami in bobni vztrajali približno 10 minut, nato so se odpravili naprej pred Državni zbor. 

Policiste je podprl tudi predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj, tako da se je pridružil protestnem shodu pred vladno stavbo. 

'Pričakujemo odziv vlade'

Predsednika obeh sindikatov sta o stavki spregovorila na novinarski konferenci, zagotavljata, da stavka ne bo vplivala na varnost državljanov. Vsaj do vrnitve ministra Borisa Koprivnikarja iz Dubaja ne načrtujemo zaostritev stavke, je na novinarski konferenci dejal Uroševič.

Konec tedna pa pričakujejo srečanje z vladno pogajalsko skupino, in če pogajanja ne bodo uspešna, bodo zaostrili stavkovne aktivnosti. "Pričakujemo odziv vlade," je dejal Uroševič na novinarski konferenci. Opozorili so, da so zaradi narave dela policistov stavkovne aktivnosti omejene.

Cerar vodstvom sindikatov: Zahteve so nerazumne in bistveno pretirane

Na stavko policistov se je odzval premier Miro Cerar. Sindikati so očitno zaznali, da je v predvolilnem času možno postaviti tudi visoke zahteve, je v DZ ocenil premier. Vodstvom sindikatov javnega sektorja je sporočil, da so njihove zahteve nerazumne, bistveno pretirane in bi sesule finančni sistem, če bi jim šli naproti. Je pa napovedal dialog in postopno približevanje v prihodnje.

Cerar je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ sicer poudaril, da je stavka legitimna pravica vsake poklicne skupine in da vse te skupine, ki na ta način izražajo svoja stališča, zelo spoštuje.

Spomnil je, da se vladna pogajalska skupina redno sestaja s sindikati. Po Cerarjevih navedbah so vse svoje dosedanje zaveze izpolnili, zadovoljen je tudi, da so skupini z najnižjimi dohodki v javni upravi, to je skupini J, že stopili naproti. 

Vendar pa je Cerar poudaril, da ne želi biti predsednik vlade, ki bi Slovenijo ponovno popeljal v krizo. "Če bomo zdaj delili neke bonbončke, da bomo všečni, in s tem bistveno okrnili javne finance, bomo čez eno leto spet tam, kjer smo bili leta 2014, ko sem prevzel vodenje vlade. To je v krizi, ko za nikogar ni dovolj, ko so imeli vsi bistveno manj," je posvaril.

Po njegovih navedbah so v tem mandatu prispevali k višjim plačam, višjim socialnim prejemkom in višjim pokojninam. "Zavedam se, da za marsikoga še ni dovolj. Na tem bomo delali," je napovedal in dodal, da bodo v pogajanjih s sindikati ugotovili, ali se odpira kakšna možnost za normalen, racionalen sporazum.

Ne želi pa si, "da bi v Sloveniji prevladalo razdeljevanje sredstev, ki jih nimamo, da bi se v predvolilnem obdobju nekdo s tem hvalil". "Bolj mi je pomembna Slovenija kot predvolilni boj. Želim pa jasno povedati, da bomo vsem poklicnim skupinam v javnem sektorju šli postopno nasproti tudi v prihodnje," je napovedal in dodal, da pričakuje konstruktiven dialog.

Po ocenah Györkös Žnidarjeve stavka policistov ni uperjena proti vodstvu ministrstva in policije

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ocenjuje, da zaradi izboljšanega položaja zaposlenih v policiji v zadnjem času danes začeta stavka policistov ni uperjena proti vodstvu MNZ in policije. Opozarja, da stavka predstavlja velik izziv pri zagotavljanju varnosti. Na policiji so za sodelovanje s stavkovnim odborom vzpostavili dežurno skupino.

"Razloge je treba iskati širše, še zlasti z vidika razmerij med poklicnimi skupinami oziroma še posebej znotraj pooblaščenih uradnih oseb," je pojasnila in dodala, da razume "stališče obeh sindikatov v policiji, ko pravita, da vsa delovna mesta uradnih pooblaščenih oseb niso avtomatično primerljiva s policisti". "V tem trenutku je za MNZ najpomembneje, da se v okviru pogajanj, ki intenzivno potekajo, najdejo ustrezne rešitve. Dejstvo je namreč, da stavkapredstavlja velik izziv pri zagotavljanju varnosti na vseh področjih," je opozorila.

V primeru neuspešnih pogajanj bodo policisti zaostrili stavko

"Stavka ni uperjena proti nikomur drugemu kot proti vladi," je poudaril Uroševič. Presenečeni so tudi nad udeležbo na današnjem protestnem shodu pred vlado, saj so pričakovali samo prihod predstavnikov iz vseh policijskih enot po državi. Pridružili pa so se jim tudi policisti, ki so danes prosti, in tisti, ki so delali ponoči. "Ocenili so, da morajo tudi oni pokazati protest, ker vlada ni uslišala naših zahtev, ki so jasne in znane že od decembra," je dejal.

K stavki so v sindikatih pozvali vseh 9000 zaposlenih na ministrstvu za notranje zadev in policiji. Nihče se ni izrecno opredelil proti stavki, zato ocenjujejo, da stavkajo vsi zaposleni. V oba sindikata je sicer včlanjenih okoli 7500 zaposlenih, a po navedbah sindikalistov stavkajo tudi nečlani.

Do srečanja z vladno pogajalsko stranjo, ki ga pričakujejo konec tedna, policisti ne načrtujejo zaostrovanja stavke. Bodo pa iz nabora pripravljenih ukrepov posegli bo tistih, ki jih bo vlada občutila, ko bodo v sindikatih ocenili, da so pogajanja zaostala in ni konkretnega kvalitetnega napredka pri izpolnjevanju zahtev. 

V stavko vstopajo enotno na vseh nivojih policijske organiziranosti, je poudaril Mlekuš. V petek so policijske enote prejele dopis ministrstva za notranje zadeve, da stavka ne bo plačana, saj da vlada ni kršila stavkovnega sporazuma iz leta 2016. Vsem stavkajočim sindikata zato sporočata, naj ne nasedajo tem provokacijam.

Zadnja policijska stavka je potekala med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016. Takrat sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače.

A po tistem, ko so bila sredi lanskega leta v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah, v policijskih sindikatih opozarjajo, da so bila porušena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom, in da je bil poklic policista ponovno razvrednoten. Zato mu želijo vrniti status, ki si ga zasluži glede na naloge, pooblastila, odgovornost in nevarnost, s katero se vsakodnevno soočajo, so poudarili v sindikatih.

Za stavko v policiji veljajo določene zakonske omejitve. Sindikata pri napovedi stavkovnih aktivnosti za zdaj ostajata pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo, in da bodo storili vse, da preprečijo dejanja, ki bi predstavljala nevarnost za življenje, zdravje ali premoženje ljudi.

Stavka policistov je sicer prva od treh, ki so napovedane v tem tednu. V torek se obeta dveurna opozorilna stavka zaposlenih v zdravstvenih domovih, domovih starejših, centrih za socialno delo in posebnih socialnovarstvenih zavodih. V sredo bodo stavkali še v vzgoji in izobraževanju.