Ponarejanje slik je velik posel tudi v Sloveniji

Pričevanja umetnikov, galeristov in cenilcev so jasna - številni so se že večkrat srečali s ponaredki. A kljub številnim sumom in govoricam, ki krožijo v svetu umetnosti, le redki to prijavijo pristojnim institucijam. In prav zato primeri ponarejanja umetnosti pri nas redko dobijo sodni epilog.

Skoraj vsaka slovenska družina ima v lasti vsaj eno delo, ki naj bi bilo nekaj vredno. Dobili so ga kot dediščino ali pa za obletnico, odhod v pokoj, poročno darilo ... morda so ga kupili kot naložbo. Zato je ponarejanje umetnin tema, ki zadeva zelo širok spekter ljudi, zagotvo ne samo zbiralcev in umetnostnih navdušencev. Najpogosteje se v Sloveniji ponareja dela Zorana Mušiča, ker je najdražji in tudi najbolj cenjen v tujini. Pogosti so tudi ponaredki impresionistov. Veliko ponaredkov naj bi prišlo k nam iz Srbije, kjer naj bi se nekateri ponarejevalci prav specializirali za slovenske avtorje. Najpogosteje ponaredki pridejo na plano ob retrospektivah, ko se poveča povpraševanje po določenem avtorju.

Tudi Roman Uranjek, član kultne slovenske skupine Irwin, ki je več desetletij del mednarodne umetniške scene, se je že srečal s ponaredki. Tako so ga že dvakrat kontaktirali s poizvedbo o sliki, ki naj bi bila "irwin". A ni bila. Bili so ponaredki.

V umetniškem svetu se pojavljata dve vrsti ponaredkov. Nekdo lahko ponaredi konkretno sliko, lahko pa naredi sliko v stilu umrlega avtorja, ki jo potem skušajo prodati kot njegovo izgubljeno, še neodkrito delo. Kriminal, ki je povezan z umetninami, je v svetu po zaslužkih takoj za trgovino z drogami in orožjem. Celo do polovica umetniških del, ki so na tržišču, naj bi bila ponarejena, pravijo policisti - takšna je tudi številka, ki jo je pred dvema letoma v javnost dal švicarski inštitut FAEI.

Vse o ponarejanju umetniških del pri nas jutri v rubriki 24UR Inšpektor. Kdo so ponarejevalci, kako jim uspe, kako delajo in kako jih lahko odkrijejo? In najpomembnejše - kako lahko vi veste, ali kupujete original ali ponaredek? Za pomoč pri pripravi prispevka se zahvaljujemo tudi Narodni in Moderni galeriji v Ljubljani, ki v svojih porostorih hranita slovensko nacionalno bogastvo in številne ikone slovenske kulture.