Vlada sprejela predlog novele stečajnega zakona

Vlada je v okviru izhodne strategije sprejela predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Obeta se več sprememb.

Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja gre za pomemben zakon, njegove spremembe pa so 'obsežne, saj se spremeni skoraj 100 členov in jih lahko razdelimo v štiri sklope':

Predlog novele zakona daje upnikom možnost, da z dokapitalizacijo rešujejo podjetje, če se za to ne odločijo lastniki. Omogoča se tudi nov zagon podjetnikom, nad katerimi je uveden osebni stečaj, položaj t.i. poštenega podjetnika. Presojo te poštenosti opravi sodišče oz. stečajni upravitelj in mu omogoči, da ponovno začne s poslovanjem, je pojasnil.

Aleš Zalar in Jean PaulbrCosta-5

Zalar je opisal nekaj pomembnejših sprememb. (Foto: Dare Čekeliš)

S predlaganimi spremembami bi dosegli večjo učinkovitost postopkov in z njimi povezanih izvršilnih postopkov. Vlada tako predlaga določitev enotne stvarne pristojnosti okrožnih sodišč za vse postopke zaradi insolventnosti, generalno delegacijo krajevne pristojnosti na Višje sodišče v Ljubljani, prenos opravljanja enostavnejših procesnih dejanj v postopkih zaradi insolventnosti na sodniške pomočnike ter elektronsko vlaganje pisanj strank in elektronsko vročanje v vseh civilnih postopkih. "Varujemo tudi položaj delavcev v podjetjih, ki se znajdejo o postopkih insolventnosti," je še povedal. Če podjetje tri mesece zapored ne bo izplačalo plač, se bo avtomatično uvedel postopek stečaja. To ne bo veljalo zgolj za pravne osebe temveč tudi za zaposlene pri posamezniku.

Spremembe so predvidene tudi na področju profesionalizacije in strokovne usposobljenosti upraviteljev ter ureditve nadzora nad upravitelji. Vlada predlaga ustanovitev zbornice upraviteljev ter določitev disciplinske odgovornosti upraviteljev. Pri večjih stečajih bo moral imeti upravitelj najmanj dve leti delovnih izkušenj, je poudaril Zalar. 

Kad v preoblikovanje

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je predstavila sprejet predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad), prenosu pravic in pooblastil Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) na Sod ter naložbeni politiki Kada in Soda. Strateške naložbe obeh paradržavnih skladov bo v skladu s predlogom po novem upravljala agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države.

Kad in Sod ne bosta smela več razpolagati z nobeno kapitalsko naložbo, ki velja za strateško oz. katere skupna knjigovodska vrednost presega 40 milijonov evrov. S temi naložbami bo upravljala agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, ki se bo ustanovila z zakonom z istim imenom. Naložbe bodo še vedno v lasti Kada in Soda, prihodki od njih pa bodo šli za uresničevanje nalog obeh družb.

Kad se bo preoblikoval z izčlenitvijo posameznega premoženja na novo družbo – življenjsko zavarovalnico. Nanjo bo prenesel upravljanje štirih pokojninskih skladov, obdržal pa upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj urejanje te problematike sodi v okvir pokojninske reforme. Novoustanovljena zavarovalnica bo oblikovana kot delniška družba, katere edini ustanovitelj in delničar je Kad, delovala pa bo v skladu z zakonom o zavarovalništvu.

Z zakonom se bo Kadu določila dolgoročna obveznost, da redno letno nakazuje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 50 milijonov evrov.

Glede DSU predlog zakona določa, da se tisto premoženje, ki izhaja s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, prenese na Sod. Gre za prvi korak v smeri ukinitve DSU, ki se bo po preoblikovanju omejila na dejavnosti v zvezi z nepremičninami. Dejavnost Soda se izteče leta 2016, ko v izplačilo zapade zadnja anuiteta iz izdanih obveznic. Do tega roka morajo biti končani tudi vsi še odprti postopki iz lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih zdaj vodi DSU in bodo prešle na Sod.

Kamnarjeva je povedala še, da je ravno s prenosom lastniškega upravljanja pri obeh družbah na omenjeno agencijo izpolnjen pogoj za povabilo v članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ko gre za ta zakon.

Pahor 27. maja pričakuje povabilo v OECD

Borut Pahor

Pahor 27. maja pričakuje povabilo. (Foto: Miro Majcen)

Premier Borut Pahor je ob tem izrazil upanje, da bo Slovenija 27. maja prejela povabilo za članstvo v OECD in se bo od tega dne dalje nadaljeval proces ratifikacije te odločitve v državah članicah. "Gre za izpolnitev strateškega cilja države, ki pa ni zgolj zunanjepolitičen ampak tudi notranjepolitičen, saj so se s približevanjem organizaciji v zakonodajo vnesle številne kakovostne spremembe, boljše pa bo tudi korporativno upravljanje s premoženjem države," je povedal.

Vlada si po Pahorjevih besedah želi, da bi agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države čim prej začela z delom. Ena njenih prvih nalog bo priprava seznama strateških naložb države, ki ga bo sprejela vlada, jeseni pa naj bi o njem razpravljal tudi DZ.

Žarnić zadovoljen s sobotno akcijo Očistimo Slovenijo

Vlada je sprejela tudi sklep, da v enem mesecu pripravi strategijo ravnanja z odpadki, katere poudarek bo na divjem oziroma nezakonitem odlagaju odpadkov, je pojasnil minister za okolje in prostor Roko Žarnić.

Informacija, ki jo je minister pripravil pred sobotno čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, že ima obliko strateškega načrta, a bo ministrstvo predlagalo več ukrepov, in sicer institucionalne (pri notranji organizaciji ministrstva), sistemske oz. programske (glede komunikacije med ministrstvom in javnostjo) in zakonodajne (priprava uredb v skladu z obstoječo zakonodajo), je pojasnil.

Na področju nezakonitega odlaganja odpadkov bodo predlagali oblikovanje medresorske delovne skupine, ki bi oblikovala načrt preprečevanja nezakonitega odlaganja odpadkov. Poleg tega bodo analizirali obstoječi pravni okvir ter inšpekcijsko in sodno prakso, s čimer želijo ugotoviti, kje so možnosti za izboljšanje. Analizirali bodo tudi, kakšne so možnosti ekonomskega spodbujanja ukrepanja zoper nezakonito odlaganje odpadkov, ter krepili in izboljšali inšpekcijski nadzor, je nanizal Žarnić. "Žal le od ene akcije ne moremo pričakovati, da bo Slovenija popolnoma čista,“ je še dodal.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 8
 
am_staff 15.04.2010 13:28:01
Kaj je narobe, glejte, da bo vse transparentno pri ....
Več komentarjev