FOTO: Poslanci odprli pot istospolnim porokam, nasprotniki že napovedali referendum

Poslanke in poslanci so po skoraj sedmih urah razprave z 51 glasovi za in 28 glasovi proti sprejeli novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi katere istospolni pari dobivajo pravico skleniti zakonsko zvezo in vse pravice in dolžnosti, ki iz nje izhajajo.

V Združeni levici (ZL) so novelo vložili v zakonodajni postopek, da bi, kot so navedli, odpravili protiustavno in sistemsko diskriminacijo, ki jo omogoča trenutni pravni red. Tako novela registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. S tem pa tudi za istospolne partnerske skupnosti prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Med njimi je tudi možnost posvojitve otrok, ki je bila med nasprotniki tako v parlamentarni razpravi kot v delu civilne družbe najbolj kritizirana.

"S to odločitvijo se je Slovenija na področju človekovih pravic ponovno vzpostavila kot napredna, demokratična in strpna družba in se pridružila državam, ki so že v celoti vzpostavile enakopravnost med raznospolnimi in istospolnimi pari. Danes smo z odločitvijo, s katero smo pridobili vsi, nihče pa ni ničesar izgubil, na področju človekovih pravic stopili v 21. stoletje," so po glasovanju sporočili iz ZL.

Zagovorniki: Skrajni čas je za odpravo diskriminacije

Med zagovorniki je bilo v razpravi slišati, da je za sprejem novele skrajni čas, saj je treba odpraviti diskriminacijo. Istospolni pari so v slovenski družbi realnost, s podelitvijo pravic njim pa nihče nič ne izgublja, so ocenjevali.

Novelo so večinsko podprli v največji parlamentarni stranki SMC. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je med drugim poudarila, da ljudje nimajo pravice drugim zapovedovati, omejevati ali prepovedovati, koga naj ljubijo - ženske ali moške. Tisti hip, ko začnejo razmišljati v tej smeri, po njenih besedah stopajo na pot temeljnega posega v osebno svobodo drugega.

Matjaž Nemec (SD) je ocenil, da je za izenačitev pravic istospolnih s heterospolnimi pari že čas. "Predolgo že traja ta gonja proti drugačnosti," je dejal.

Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer je dodal, da se je vsaka pravica v zgodovini pridobivala z muko, bolečino, pogosto tudi s krvjo, danes pa z mnogo razprave.

Nasprotniki: Matere narave ni moč spremeniti z zakonom

Nasprotniki novele pa so opozorili, da matere narave ni mogoče spremeniti z zakonom. Kot menijo, je mama mama, tudi če je otrok zaradi različnih okoliščin primoran živeti drugače. Ne strinjajo se z redefinicijo zakonske zveze, po kateri v besedilu ne bi bilo več besed mož in žena.

Kot je dejala Jelka Godec (SDS), odprava neskladnosti z ustavo, ki jo je v primeru zakona o registraciji istospolne skupnosti ugotovilo ustavno sodišče, ne more biti razlog za redefinicijo zakonske zveze.

Poslanka NSi Iva Dimic pa je izpostavila, da ustava varuje družino ter da so dobili številne pripombe državljanov na novelo. Ob tem je pozvala k strpnemu dialogu.

V DeSUS o noveli niso bili enotnega stališča. Kot je izpostavila poslanka Jana Jenko, so točka, kjer se ne morejo poenotiti, zunanje posvojitve otrok istospolnih partnerjev.

Vlada predlogu ni nasprotovala. Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje, ampak le širi pravice. Z novelo po njenih besedah sledijo ugotovitvam ustavnega sodišča, da pravne posledice skupnosti dveh ne temeljijo na spolni usmerjenosti.

Enakopravnost pri sklepanju zakonske zveze zakonsko urejena v 10 evropskih državah

Evropske države, ki so doslej že zakonsko vpeljale enakopravnost pri sklepanju zakonske zveze, so Belgija, Danska, Francija, Islandija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo, navajajo v društvu Legebitra.

Države, kjer imajo istospolni pari enake pravice, vendar njihove skupnosti imenujejo drugače, večinoma pa kot partnersko skupnost, pa so Avstrija, Češka, Finska, Nemčija, Madžarska, Irska, Liechtenstein, Malta in Švica, so še navedli.

O izenačitvi istospolnih parov s heteroseksualnimi pari je bilo veliko govora že ob sprejemanju družinskega zakonika, ki se sicer uvajal reformo družinskega prava. Zakonik je bil junija 2011 sicer sprejet v državnem zboru, a je predvsem zaradi določb o legalizaciji posvojitev otrok v istospolne skupnosti prišlo do razpisa referenduma 25. marca 2012, na katerem je bil zakonik ovržen.