Poslanci o 'zelenem' davku na motorna vozila

Novela zakona o davku na motorna vozila po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar predstavlja enega od pomembnih elementov t. i. zelene davčne reforme. Bistvo zakonske novele je prehod iz obdavčitve na podlagi cene avtomobilov na obdavčitev po izpustih CO2.

Kot predvideva novela zakona, bodo po novem obdavčeni tudi motorji, ki doslej niso bili predmet obdavčitve, avtomobili pa bodo obdavčeni po tristopenjski progresivni lestvici glede na izpuste CO2. V najnižjem razredu so avtomobili z izpusti do 150 g/m3. V tem razredu se bodo, tako Kamnarjeva, davki znižali, posledično pa se bo znižale tudi cene drobnoprodajnih cen.

V srednjem razredu so avtomobili z izpusti CO2 med 150 in 210 g/m3 (približno 50 odstotkov vseh motornih vozil), ki bodo v končni fazi obdavčeni za 150 odstotkov več. Zaradi velikega učinka in trenutnih gospodarskih razmer novela zakona namreč predvideva enoletno prehodno obdobje, ko bo povišanje davka na motorna vozila iz drugega razreda le od dve- do desetodstotno. V tretji razred sodijo motorna vozila z izpusti CO2 nad 210 g/m3 (10 odstotkov vseh motornih vozil), kjer se bo davek povečal za 210 odstotkov.

Zakon naj bi bolje preprečeval davčne utaje

"Z uvedbo posebnega registra, ki je predpogoj za to obdavčitev, pomembno zmanjšujemo tudi možnosti izogibanja plačevanja davkov," je še pojasnila Kamnarjeva, ki v prihodnje iz naslova davka na motorna vozila pričakuje dodatne prilive v državni proračun.

SDS in SNS zakona v tej obliki ne podpirata

Andrej Vizjak (SDS) je vladi očital, da želi pod krinko zelene davčne reforme obremeniti predvsem srednji sloj in uvesti obdavčitev za motorje. To po njegovih besedah ni zelena davčna reforma, temveč skrb za polnjenje državnega proračuna preko srednjega sloja. V poslanski skupini SDS so kritični tudi do progresivnosti lestvice, ki je po podatkih poznavalcev, tako Vizjak, najbolj radikalna med vsem članicami EU. Ob tem je dejal še, da zaradi negativnih učinkov v poslanski skupini SDS zakona ne bodo podprli, v prihodnjih obravnavah pa bodo pripravili ustrezne amandmaje.

V poslanski skupini SNS novelo zakona o davku na motorna vozila podpirajo zgolj v delu, ki se nanaša na večji nadzor pobiranja davkov iz tega naslova, saj obstoječa ureditev ni onemogočala davčnih utaj. So pa po besedah Srečka Prijatelja previsoke stopnje obdavčitve, prevelika pa je tudi razlika med obdavčitvijo bencinskega in dizelskega motorja. Ob tem je opozoril še, da Slovenija nima ekološke takse za tovornjake, ki najbolj obremenjujejo tako okolje kot cestno infrastrukturo. V poslanski skupini SNS zato zakona v tej obliki ne bodo podprli.

Druge poslanske skupine kljub določenim pomanjkljivostim zakon podpirajo

Kot je povedal Jakob Presečnik (SLS) v poslanski skupini SLS predlog zakonske novele podpirajo, imajo pa pomisleke glede razlike stopnje obdavčitve med dizelskimi in bencinskimi motorji. Skrbi jih tudi, kakšen učinek bo imel zakon v trenutni situaciji finančne krize.

Anton Anderlič (LDS) je dejal, da zakon ne pomeni zgolj polnjenja proračunske blagajne, in napovedal, da ga bodo v poslanski skupini LDS podprli.

Luka Juri (SD) zakon ocenjuje kot korak naprej k t. i. zelenim davkom in bi lahko postal odličen primer dobre prakse tako za članice EU kot države izven Unije. Cilj spremembe načina obračunavanja davka je namreč po njegovih besedah spremeniti strukturo prodanih vozil tako, da bo prodanih manj okolju neprijaznih vozil.

Franco Juri (Zares) je predlog zakonske novele pozdravil in poudaril, da je ta namenjena predvsem spodbujanju tehnologij, ki bodo bistveno znižale emisije CO2. Ob tem je dejal, da bi določene stvari lahko še popravili, na primer razlike med dizelskimi in bencinskimi motorji.

Tudi poslanska skupina DeSUS podpira predlog zakona, ki bo onemogočil davčne utaje. Zakon po besedah Franca Žnidaršiča pomeni izboljšavo veljavnega zakona iz leta 1999 in premik v smeri obdavčitve tistih, ki bolj onesnažujejo okolje.