Posledice staranja prebivalstva bodo vidne na številnih področjih – od dela do pokojnin

Število prebivalcev v Sloveniji se po osnovnem scenariju projekcij prebivalstva EUROPOP2013, ki jih pripravlja evropski statistični urad Eurostat, ne bo pomembneje spremenilo. Osnovni scenarij projekcij predvideva, da naj bi leta 2060 v Sloveniji živela dobra dva milijona prebivalcev, kar je podobno kot leta 2013, ki je izhodiščno leto projekcije, navaja Umar v gradivu Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice.

Brez selitvenega prirasta tudi v prihodnje pa se bo število prebivalcev zmanjševalo, najbolj tistih v starosti 20 do 64 let, ki predstavljajo delovno sposobno prebivalstvo. Leta 2060 naj bi jih bilo kar pol milijona manj kot leta 2013, je razvidno iz projekcij prebivalstva EUROPOP2013.

Število prebivalcev bi bilo nižje kot v osnovnem scenariju projekcij tudi ob nižji rodnosti. Zaradi manjšega števila žensk v obdobju do leta 2060 naj bi se v povprečju na leto rodilo približno 2000 otrok manj kot zadnja leta.

Do leta 2020 v povprečju 8000 delovno aktivnih manj letno

Zmanjševanje števila delovno sposobnih zadnjih nekaj let že zmanjšuje ponudbo delovne sile, vendar se to po ugotovitvah Umarja zaradi skromnega povpraševanja v času krize še ni izrazilo kot omejitveni dejavnik pri rasti zaposlenosti. Do leta 2020 pa bi se lahko zmanjšalo število aktivnih v povprečju za 8000 oseb na leto. Omejena ponudba delovne sile bo postala omejitveni dejavnik gospodarske rasti, opozarja Umar.

Demografske spremembe že vplivajo na upadanje vpisanih v srednješolsko in terciarno izobraževanje, neskladja veščin pa povečujejo potrebo po krepitvi vseživljenjskega izobraževanja. Po projekcijah Evropske komisije naj bi se do leta 2020 v Sloveniji število vpisanih v osnovne šole nadalje povečalo, število vpisanih v srednje šole in v terciarno izobraževanje pa nadalje zmanjšalo.

Ob povečevanju deleža terciarno izobraženih je že danes opazno neskladje veščin, saj ima slaba tretjina podjetij težave pri iskanju kadrov z ustreznimi veščinami.

Javni izdatki za socialno zaščito lahko do leta 2060 dosežejo četrtino BDP

Dolgoročne projekcije Evropske komisije kažejo, da naj bi v Sloveniji ob nespremenjenih politikah javni izdatki za financiranje sistemov socialne zaščite, torej za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, do leta 2060 dosegli četrtino bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2013 je ta delež znašal 18,9 odstotka BDP.

Delež in povečanje javnih izdatkov, povezanih s staranjem, bi bila s tem najvišja med državami EU, opozarja Umar.

Po projekcijah Evropske komisije naj bi približno čez dve desetletji število upokojencev preseglo število zavarovancev. To bi ob zdajšnjem sistemu pomenilo veliko obremenitev aktivnih in še večji delež pokojnin, pokritih iz virov, ki niso prispevki.

Enega od teh virov predstavlja transfer državnega proračuna v pokojninski zavod. Ta transfer, ki je lani znašal nekaj več kot 1,4 milijarde evrov, naj bi bil letos in prihodnje leto po oceni Umarja nekoliko manjši, potem pa bi se lahko med drugim zaradi usklajevanja pokojnin in nadaljnjega slabšanja razmerja med zavarovanci in upokojenci znova povečal.

Osnovne projekcije javnih izdatkov za zdravstvo, ki jih je pripravila Evropska komisija, predvidevajo povečanje deleža teh izdatkov glede na BDP s 5,7 odstotka leta 2013 na 6,8 odstotka do leta 2060.

Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo se lahko celo potrojijo

Umar opozarja, da dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni urejena v enovit sistem, razdrobljenost v financiranju pa povzroča nepreglednost in neučinkovito izrabo virov. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo so leta 2013 znašali 1,4 odstotka BDP, po osnovnih projekcijah pa se bodo do leta 2060 povečali na 2,9 odstotka. Zaradi nedemografskih dejavnikov, zlasti rasti pokritosti s formalno oskrbo in stroškov storitev, pa bodo lahko javni izdatki za dolgotrajno oskrbo predstavljali celo 4,2 odstotka BDP.

Umar ugotavlja še, da je Slovenija med državami z visokim deležem lastniških stanovanj starejše populacije. Demografske spremembe povečujejo potrebo po prostorskem načrtovanju, gradnji objektov in prometni politiki, prilagojeni starejšim, še navajajo.