Potovalne navade Slovenk in Slovencev: kdo največ pešači, kdo kolesari, se vozi z vlakom?

Ministrstvo za infrastrukturo je leta 2016 naročilo izdelavo ankete potovalnih navad z namenom nadgradnje in posodobitve nacionalnega prometnega modela za potniški promet na območju celotne Slovenije. Projekt je bil zaključen julija letos. Kot navajajo na ministrstvu, je bila posodobitev nujno potrebna zaradi starosti podatkov, saj je bila zadnja anketa izvedena leta 2003, pokrivala pa je samo območje širše ljubljanske regije.

Raziskava 2016 je pokazala, da v vseh dvanajstih statističnih regijah daleč največ prebivalcev uporablja avto, vendar so razlike med regijami opazne. Z avtom se opravi 73 odstotkov poti v osrednji Sloveniji, 75 odstotkov v zasavski in obalno-kraški regiji, 87 odstotkov v jugovzhodni Sloveniji ter 84 odstotkov v koroški in pomurski regiji.

Največ kolesarijo v osrednji Sloveniji (5 odstotkov vseh poti), medtem ko kolesarjenja v koroški, zasavski in primorsko-notranjski regiji praktično ni. Pešačijo največ v Zasavju (18 odstotkov), najmanj pa v primorsko-notranjski regiji (6 odstotkov). V Zasavju se tudi največ vozijo z vlakom (4 odstotke), uporaba vlaka pa je v pomurski in koroški regiji zanemarljiva. Z avtobusom se največ vozijo v primorsko-notranjski regiji (8 odstotkov), najmanj pa v pomurski regiji (1 odstotek).

Leta 2016 je bila raziskava o potovalnih navadah prebivalcev opravljena na ravni Slovenije, leta 2003 pa samo po gospodinjstvih širše ljubljanske regije. Čeprav ne gre za enak vzorec, groba primerjava obeh kaže smer trendov v zadnjem desetletju.

Prebivalci osrednje Slovenije več potujejo

Tako je primerjava anket 2003 in 2016 pokazala, da prebivalci v osrednji Sloveniji več potujejo. Leta 2016 so povprečno opravili 3,1 poti na dan, leta 2003 pa 2,9. Hkrati se je povečal tudi delež potujočih, saj je leta 2016 na dan potovalo 89 odstotkov prebivalcev, leta 2003 pa le 79 odstotkov. Delež poti na delo se je zmanjšal s 26 odstotkov na 23 odstotkov, v šolo pa s 13 odstotki na 10 odstotkov, kar pomeni, da se je povečal delež poti za druge namene, na primer prosti čas, nakupe in ostalo.

Raziskava prometnih navad nam pomaga razumeti naše potrebe po potovanjih in tako predstavlja enega ključnih vhodnih podatkov pri razvoju prometa in prometne infrastrukture. Njeni izsledki predstavljajo enega pomembnejših virov nacionalnega prometnega modela, v katerem so v neposredni soodvisnosti poselitvene, socioekonomske in prometne razmere. Vanj je vključen cestni in železniški promet, vsa letališča in pristanišča, parkirišča večjih mest ter večji distribucijski in logistični centri.