'Potrebno je več osveščanja o posledicah drog'

Rezultate raziskave o razširjenosti uporabe prepovedanih drog je predstavila Eva Stergar s Kliničnega inštututa za medicino dela, prometa in športa. Dodala je, da je marihuano poskusilo 15 odstotkov anketiranih.

Stergarjeva je predstavila rezultate raziskave v splošni populaciji od 18 do 65 let. Raziskava je novembra 2008 potekala v sodelovanju med Kliničnim inštitutom za medicino delo, prometa in športa kot nosilcem projekta in Centrom za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede kot izvajalcem raziskave.

Raziskava, ki je zajela 1251 oseb, je pokazala, da je 15,5 odstotka anketirancev v življenju uporabilo prepovedane psihoaktivne snovi oz. snovi, ki po vnosu v telo spremenijo zaznavanje, razpoloženje, zavestno vedenje ali motorično delovanje posameznika. Prepovedane droge so pogosteje uporabili moški kot ženske, zaposleni in dijaki oz. študentje, samski ter prebivalci mest oz. primestij, je razložila Stergarjeva.

Marihuana najbolj razširjena droga

Večina vseživljenjske uporabe prepovedanih psihosocialnih snovi je povezana predvsem z uporabo marihuane, ki je najbolj poznana in tudi najbolj razširjena droga pri nas. Marihuano je kadarkoli v življenju uporabilo 15 odstotkov anketiranih. Večina (8,5 odstotka) jo je poskusila enkrat do petkrat, medtem ko jo je 40-krat ali pogosteje uporabilo tri odstotke anketiranih, je pojasnila Stergarjeva.

Največje tveganje za zdravje tobak

Stergarjevo je presenetil podatek, da največ ljudi ocenjuje kot tveganje za zdravje redno kajenje tobaka. To je po njenih besedah posledica aktivnega osveščanje in akcij. Več ljudi dojema občasno kajenje tobaka kot tvegano, kot pa občasno uporabo drog. Ta podatek kaže na to, da je potrebno več osveščanja in informiranj o tem, kakšne posledice imajo prepovedane droge, je dodala.

Kot je še povedala, je vsaka uporaba psihoaktivnih snovi splet treh dejavnikov, in sicer človeka z njegovimi prirojenimi značilnostmi, okolja in drog, ki se razlikujejo glede na kemične in simbolne značilnosti.

Kaj je cilj raziskave?

Cilj te raziskave je po besedah predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metode Dodič-Fikfak pridobiti podatke o razširjenosti, da se nato začne s sistematičnimi in dolgotrajnimi aktivnostmi, ki bodo doprinesle k zdravi populaciji. Fikfakova je še dodala, da je sedaj ključno vprašanje, kako pripraviti promocijske programe, ki bodo zajeli od otrok v vrtcih do starejših v podjetju. Pri tem je poudarila velik pomen medsektorskega reševanja problematike.