Letos že 20 gasilskih intervencij zaradi nepazljivosti pri kurjenju v naravi: upoštevajte napotke!

V preteklih dneh so gasilci posredovali pri več požarih v naravi, ki so ušli izpod nadzora. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je v zadnjih treh mesecih kar trinajstkrat zagorelo zaradi malomarnosti pri kmetijskih opravilih. Pri požarih na gozdnih, grmovnih, travniških in obdelanih površinah pa so v istem času gasilci intervenirali že 242-krat. Najpogostejši vzrok je čiščenje travniških površin s sežiganjem podrasti in grmičevja, pri čemer pa se ogenj zaradi vetra lahko hitro nepredvidljivo razširi in ogroža okolico.

Pristojni opozarjajo, da je pri tovrstnih opravilih potrebno skrbno upoštevati vsa pravila in navodila za varno kurjenje v naravi. To področje ureja Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Pri tem ne gre za kurjenje na domačem dvorišču, temveč za naravno okolje štejeta predvsem gozd in območje na prostem v oddaljenosti do 100 metrov od gozda. "Uredba ureja kurjenje v naravnem okolju, kamor večina domačih dvorišč ne sodi. Torej npr. zažig kupčka trave na domačem vrtu, ob ustrezni oddaljenosti od gozda itd., ni prepovedan," pojasnjuje Jernej Hudohmet iz Kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.

V naravi je prepovedno kurjenje odpadkov. Ministrstvo za kmetijstvo predpisuje, da se v naravnem okolju lahko kurijo le slama in drugi naravni nenevarni materiali rastlinskega izvora, ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju ali v gozdarstvu.

Najosnovnejše pravilo sežiganja tovrstnih snovi je, da mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja.

Kako uredimo kurišče v naravi?

Uredba o varstvu pred požarom v naravi v 3. členu določa, da moramo kurišče obdati z negorljivim materialom (kakor sta kamenje in zemlja), iz neposredne okolice kurišča pa moramo temeljito odstraniti vse gorljive snovi (vsaj en meter od zunanjega roba). Kurišče mora biti vsaj 50 m oddaljeno od gozda ter vsaj 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij ter objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi.

Kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnoletna oseba. Uredba določa, da se s kurjenjem ne sme pričeti, če je povprečna hitrost vetra večja od 20 km/h ali če so sunki vetra močnejši od 40 km/h. Kadar gre za veliko kurišče, vetrovno ozračje ali pa če je okolica kurišča zelo suha, je potrebno kurišče in njegovo okolico pregledati tudi po zaključenem kurjenju (od 15 minut do pol ure po koncu). Pogašen ogenj je potrebno prekriti z negorljivim materialom (npr. z zemljo).

Tudi če upoštevamo vsa pravila, nas lahko preseneti nenadna sprememba vetra, ki vpliva na nenadno hitro širjenje ognja.

Kaj storimo, če zagori?

Če nam ogenj vendarle uide izpod nadzora, je pomembno, da ostanemo mirni. Uprava RS za zaščito in reševanje priporoča, da "če nismo v nevarnosti, poskušamo požar omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, veje, lopata, grablje, odeja ipd.). Požar vedno gasimo v smeri vetra, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju. Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno".

O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112.

Kako pravilno prijavimo požar v naravi?

Ko pokličemo na telefonsko številko 112, povemo, kdo kliče, točno lokacijo požara, kaj gori, kdaj se je začel požar, kakšen je njegov obseg, kako hitro in kam se širi, kakšna pomoč je potrebna in ali so ogroženi ljudje in živali. Potem počakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče. Gasilska zveza Slovenije opozarja, da je uspeh intervencije odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

Od 200 do 600 evrov kazni

Če ni razglašena posebna požarna ogroženost in kršite zgoraj opisane obvezne ureditve kurišča, je za kršitve pristojen Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gre za prekrške, ko "posameznik požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom", sporočajo iz PU Novo mesto.

V času velikih suš Uprava RS za reševanje in zaščito razglasi požarno ogroženost. Kadar je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je v skladu s 9. členom Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju prepovedano vsakršno kurjenje v naravi. Za kršitve v teh pogojih je pristojna policija.

Globa za prekrške za fizične osebe znaša od 200 evrov do 600 evrov, ne glede na to, ali gre za prekršek v pristojnosti inšpektorata ali policije.

Kadar zaradi požara nastane večja materialna škoda ali telesne poškodbe, se dejanje opredeli kot kaznivo.

Ponekod je potrebno sežiganje v naravi prijaviti

V Istri, pa tudi nekaj drugih občinah, predvsem na območjih večje požarne ogroženosti, so sprejeli občinske odloke, da je potrebno pri Regijskih centrih za obveščanje prijaviti vsako kurjenje in sežiganje v naravi. Tudi v občinah, kjer to sicer ni obvezno, pa gasilci svetujejo, da jih o vaši nameri požiga na večjem območju obvestite, da vas še dodatno seznanijo z varnostnimi ukrepi. Prav tako predhodno najavljanje kurjenja prepreči, da bi morali gasilci po nepotrebnem intervenirati, kadar občani vidijo dim in na 112 prijavijo požar, v resnici pa gre za nadzorovano kurjenje.

"Na enotno evropsko številko za klic v sili 112 na pristojni Regijski center za obveščanje prijavimo nadzorovano kurjenje oziroma požiganje v naravnem okolju, predvsem večje. Ob prijavi operaterju zaupamo našo GSM številko. Telefon imejmo ves čas kurjenja/požiganja pri sebi. Ob morebitnih prijavah občanov na 112, Regijski center za obveščanje pri prijavitelju kurjenja lahko preveri, ali je bil na tej lokaciji opažen »njegov« dim ali pa je v bližini morda res prišlo do požara, za katerega nato Regijski center za obveščanje aktivira gasilske enote, skladno z občinskimi načrti obveščanja in aktiviranja gasilskih enot," svetuje Hudohmet.