Če menite, da gre zahvala za uspešno ekipo le vodji, se zelo motite. Vodja sicer lahko veliko pripomore, da je njegov tim uspešen, a ni vse odvisno od njega.
Ko se je velikan Google spraševal, v čem je skrivnost dobrega tima, ki veliko pripomore k podjetju, se je obrnil na skupino strokovnjakov. Slednji so si vzeli čas in začeli raziskovati. Sklep je marsikomu izzval vzklik: "Resno? Za to so potrebovali raziskavo? Pa saj to je jasno!"
Prijaznost. Da, prav ste prebrali. Za dobro uigran kolektiv, ki bo dosegal rezultate, je potrebna prijaznost med sodelavci. To je osnova za uspeh skupine.
Vse najboljše ekipe na svetu si delijo nekaj skupnega: spoštujejo sodelavca in njegova čustva. Dober kolektiv sam ustvari varen in spoštljiv prostor, v katerem lahko člani izražajo svoje misli, ideje in predloge, ne da bi jih kdo zaradi njih poniževal ali se iz njih norčeval. Torej ne gre za to, kdo je v kolektivu, temveč za način, kako te osebe komunicirajo in gradijo odnose med seboj.
Člani uspešnega tima se bodo potrudili in vložili trud v razumevanje sodelavčevega stališča, čeprav jim je morda popolnoma tuje in ga ne podpirajo. Kljub tem razlikam se bodo trudili odkriti način, da se med seboj povežejo in najdejo skupno pot.
Psihološka varnost je pomemben ključ, ki vodi k ekipnemu uspehu. Gre za varnost, zaradi katere tvegate in pred sodelavci predlagate različne ideje, in sicer brez strahu, da vas bodo zaradi tega sodelavci poniževali. Če te varnosti ni, se zaposleni zaprejo, ne predlagajo, se ne izpostavljajo s svojimi idejami, saj vedo, da se za njih to ne bo dobro končalo. V slabem kolektivu jih označijo za dolgočasneža, za nekoga, ki ne razume koncepta dela, za komplikatorja in podobno. Zbijanje šal na račun takega sodelavca vodi v še večji razkol, saj se drugi v kolektivu začnejo zavedati, da se lahko to zgodi tudi njim, zato se zapirajo in ne upajo tvegati. Vse to vodi k temu, da skupina ni tako učinkovita, kot bi lahko bila. Zaposleni ne tvegajo z brainstormingi (skupinsko iskanje idej), kjer ideje letijo vsepovprek in se sliši marsikaj, a so projekti, ki nastanejo iz tovrstnih izkušenj, po navadi zelo uspešni. Za tak način dela je potrebna sproščenost, občutek varnosti in sprejetosti, prav tako občutek, da ste enakovreden in spoštovan član ekipe.
Pozitivna psihologija
Če želite ubiti kreativni duh posameznikov in nato še celotnega kolektiva, to lahko storite izjemno hitro in učinkovito. Ker sem prepričana, da je vsem več kot jasno, kako to storiti, saj je bilo o šikaniranju, mobingu in neprofesionalnosti na delovnem mestu povedanega že več kot dovolj, poglejmo, kako do svetle strani delovnega okolja.
Da kolektiv postane vrhunski, je potrebno kar nekaj zrelosti in čustvene inteligence vseh vpletenih. Kako torej do delovnega okolja, kjer bodo ljudje zadovoljni, kreativni in se bodo odlično počutili, posledica pa bo podjetje, ki bo cvetelo?
Čeprav slovenski delodajalci še naprej dajejo prednost storilnosti, je pri nekaterih podjetjih – še posebej ko je to sestavljeno iz mladega kolektiva – v ospredju kreativnost. Zavedajo se namreč, da je prav kreativnost zaposlenih gonilna sila razvoja podjetja.
A s kreativnostjo pridejo tudi napake. V slovenskem delovnem okolju še vedno velja, da so napake nedopustne. Zato si zaposleni ne upajo tvegati, predlagati ... podjetje pa bo dolgoročno gledano zaradi tega stagniralo in celo propadlo, saj ne bo sledilo svetovnim trendom.
Boris, inženir strojništva letalske smeri, ki že 15 let živi in dela v Zürichu, je študentom psihologije Filozofske fakultete povedal, da se je med svojim delom v Švici največ naučil od skandinavskih kolegov. "Zame je bilo že to nekaj novega, da so brez težav priznali svoje napake. Rekli so: da, naredil sem napako, dajmo jo analizirati in se iz tega vsi skupaj nekaj naučiti, da ne boste še vi delali te napake. To je bilo zame povsem nekaj novega," je razložil.
S tem se strinja tudi ameriški psiholog Ron Friedman, ki poudarja, da delodajalci morajo dopustiti napake, saj se lahko zaposleni – in z njimi tudi podjetje – le tako razvijajo.
Zasluge in koristi vsem
Google je ugotovil nekaj, kot že rečeno, kar vsi vemo: prijaznost in razumevanje na delovnem mestu, bo zaposlene motiviralo. Na delovnem mestu se bodo počutili dobro, raziskave pa so pokazale, da zaposleni posledično veliko bolje delajo, podjetje pa žanje rezultate.
Pomembno je, da imajo od dobrih rezultatov koristi ne le vodilni v podjetju, temveč tudi zaposleni. Ko prvi človek podjetja odkrito pove svojim zaposlenim, da brez njih ne bi zmogel, je občutek neprecenljiv. Ko se za njihov trud zahvali, je še bolje. Ko zaposleni vidijo, da se dobiček pozna tudi na njihovih računih, je še za korak bolje. Ko pa se rezultati vidijo tudi v delovnem okolju (vlaganje v novo opremo, za zaposlene prijazno delovno okolje, možnost razgibavanja, zdravega prehranjevanja, možnost prilaganja urnika in podobno), je prihod na delo pravi užitek. Tvori se občutek pripadnosti, skupnosti in ponosa.
V takem okolju se je lažje pogovarjati o pozitivnih in negativnih stvareh, lažje se rešujejo morebitni nesporazumi, kolektiv se več nauči iz storjenih napak, ki jih brez strahu analizirajo in se o njih pogovarjajo.
Zelo pomembno je tudi jasno komuniciranje – tako med zaposlenimi kot na ravni vodstvo-zaposleni. Delavci bodo bolj motivirani, če se jim bo jasno dalo vedeti, kaj se od njih pričakuje, kaj so njihove naloge in da so pomemben del zgodbe o uspehu. Da brez njih te zgodbe sploh ne bi bilo. Prav tako zaposleni morajo vedeti, kakšni so cilji in vizije vodilnega kadra. Postavite se v vlogo zaposlenega in pomislite, kako bi se počutili, če ne bi vedeli, kakšne načrte ima podjetje, v katerem delate, ali pa občutke ob spoznanju, ko jasno veste, kaj je vaš skupni cilj.
S tem se v kolektivu gradijo zaupanje v vodstvo in sodelavce, ponos, da si del podjetja, in na koncu užitek, da sodeluješ v takšnem kolektivu.
Nismo le delavci, smo ljudje
Prav tako je pomembno, da zaposleni vedo, da ustvarjajo za podjetje, ki je prijazno družini. "Zaposleni zaradi tega občutimo manj stresa, zato se je povečala tudi storilnost na delovnih mestih. Ko smo ob koncu leta prejeli darilo za našo najmlajšo članico družine, sem bil zelo vesel in hkrati tudi počaščen, saj ti takšna gesta daje neki občutek pripadnosti podjetju, ki da velik poudarek na prijaznost in človeškost – vrednoti, ki sta v današnjem času nepogrešljivi in zelo dobrodošli," so besede, ki jih povzemajo na spletni strani Certifikat Družini prijazno podjetje. Zapis dobro pokaže, kako pomembno je, da delodajalci razumejo, da njihovi zaposleni niso le delavci, temveč tudi ljudje z zasebnim življenjem, ki ga spoštujejo.
Opazovanje
Nadrejeni morajo svojim zaposlenim nuditi možnost razvoja, učenja in napredovanja. Brez tega bo vsakemu postalo dolgčas, naloge mu bodo monotone, interes do dela bo plahnel in na koncu bo podjetje ostalo brez človeka, ki bi v ustreznih pogojih cvetel in podjetju prinašal koristi.
Nekateri delodajalci bi ob tem pomislili, da bodo takšnega delavca pač zamenjali z novim, a tudi s slednjim se bo, če svojega odnosa ne bodo spremenili, zgodilo enako. Takšni primeri vnašajo nezadovoljstvo med zaposlenimi, podjetje lahko pride tudi na slab glas. Zato je tako pomembno, da nadrejeni opazujejo zaposlene in jim nudijo potrebne izzive.
Načinov je ogromno, le volja je potrebna
Vsi bi radi imeli zaposlitev, na katero bi bili ponosni, delat pa bi odhajali zadovoljni. Načinov za dosego tega stanja je kar nekaj, pomembno pa je zavedanje, da se zanj morajo boriti vsi v podjetju.
Nekaj, česar se v številnih slovenskih podjetjih še sploh ne zavedajo. Tisti, ki do tega spoznanja pridejo, pa si najprej morajo odgovorijo na vprašanja: Zakaj smo tukaj? Kako se vedemo? Kaj delamo? Kako nam bo uspelo? Kaj je najbolj pomembno – prav zdaj, v tem trenutku? Kdo mora narediti kaj?
Ko je cilj jasen, ko sta način in drža, kako bomo do njega korakali, določeni, je vse lažje. Pa ne pozabite na prijaznost.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.