Pred ujmo kradli iz Franje

Sanacija partizanske bolnišnice Franja, ki jo je septembra 2007 skoraj v celoti odnesla vodna ujma, se bo očitno nekoliko zavlekla. Vodja projekta obnove Stanislav Beguš je namreč napovedal, da bo sanacija ''definitivno'' zaključena spomladi 2010, ko naj bi opravili tudi tehnični pregled in pridobili uporabno dovoljenje. ''Vodna ujma je septembra 2007 prizanesla le dvema od 13 lesenih barak partizanske bolnišnice, na njihovo mesto pa je nanesla približno 500 kubičnih metrov kamenja, mulja in lesa, ki so jih odstranili oktobra lani. Uredili so tudi projektno dokumentacijo in pridobili vsa soglasja z izjemo soglasja Agencije RS za okolje,'' je povedal. Po njegovih besedah bodo tako dela začeli na pobočjih Velikega in Malega Njivča, zaplavni pregradi in sanaciji plazu. "Objavljen je tudi razpis za ureditev ožjega območja Franje z vodarskim delom, ureditvijo struge Čerinščice in sanacijo barak. Še vedno upamo, da bomo do začetka decembra gradbena, obrtniška in instalacijska dela v ožjem območju končali," je pojasnil.

Kot pomemben varnostni element je izpostavil zaplavno pregrado nad samo sotesko, ki bo s prelivnim poljem in grabljami poskrbela, da bo ob vnovičnem neurju skozi bolnišnico Franja "zgrmela" le voda, medtem ko bo skalovje in drevje zaustavila pregrada, je pojasnil. "Upam in verjamem, da podobne erozivne moči naslednje poplave ne bi smele imeti," je dodal. Sanacija namreč ne zajema zgolj obnove barak, ampak gre za celosten pristop, ki vključuje tudi sanacijo struge Čerinščica in njenega povirja, pobočij nad sotesko Pasice in dostopnih poti.

Medtem v Mestnem muzeju Idrija, ki skrbi za partizansko bolnišnico Franja, urejajo muzejski del spomenika. Od 690 predmetov, ki so bili v Franji, so po povodnji našli 225 ohranjenih predmetov, 465 pa jih je bilo močno poškodovanih ali uničenih. ''Med ohranjenimi ni najbolj značilnih in reprezentativnih, saj na primer od operacijske sobe ni ostalo praktično nič. Padla je odločitev, da originalnih predmetov, ki so se ohranili, v Franji ne bomo več razstavljali. Treba bo izdelati replike predmetov ali pa te predmete pridobiti drugje. Glede tega ni bojazni, saj se nam je oglasilo že veliko ljudi, ki te predmete imajo in so nam jih pripravljeni odstopiti. Z nekaterimi bo seveda težje, zagotovo bomo, denimo, težje dobili rentgen,'' je pojasnila kustosinja idrijskega muzeja Milojka Magajne. Še v 80. letih je bilo v partizanski bolnišnici Franja evidentiranih 797 razstavljenih predmetov, tik pred katastrofalnim neurjem pa so jih med inventuro našteli še 690. "107 jih je manjkalo. Bili so ali uničeni ali jih je načela vlaga, v večini primerov pa žal ukradeni," je enega od razlogov, zakaj v spomeniku človeški humanosti ne bo več originalnih predmetov, izpostavila Magajnetova.